Nečimerno ali pozitivno

| 15.10.2011, 14:11 Jože Bartolj

Komentarjev je v tem tednu veliko. Lahko bi rekli »za in proti«, »pozitivni in negativni« na vsakem koraku, v politiki, gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, pa tudi Cerkev ni pri tem izjema. Skratka pri nas velja tihi vzorec: »Vsaka glava svojo pamet, vsaka pamet svoj prav«. Žal je poudarek na 'svoj' in ne 'naš', naš skupni prav, skupno dobro.

Že ob padcu vlade sem pričakovala, da bo kdo kaj obžaloval, se kdo opravičil, priznal, to pa nismo naredili dobro, to kar smo obljubljali nam ni uspelo, trojni ljubezenski napoj se je spremenil v nikogaršnji poraz ; iz ust vseh smo slišali, da je vsak zase zaslužen, po starem bi rekli heroj, da je vlada padla. Sprašujem, zakaj? A morda zato, da imamo sto tisoč in več brezposelnih, da imamo na vratih humanitarnih organizacij vse več ljudi, da se v šoli prepirajo o dveh knjigah, namesto o vzgoji in izobraževanju, da z vsemi topovi napadajo tradicionalno družino, namesto, da bi ji pomagali preživeti v času krize, da še pred pravo zimo zamrzujejo pokojnine, štipendije, socialne pomoči, namesto, da bi zamrznili lastne apetite, od katerih ni drugega kot zguba. Smo pa specialisti, saj povsod iščemo grešnega kozla, ki pa sploh ni kozel, temveč neki JJ, ki je vedno kriv za vse. Ob slednjem bi vsem, ki raziskujejo primer 'patrija' , z vsem spoštovanjem sodne veje oblasti, za bralno značko ali kot primer dobre prakse predlagala Jurčičevo delo: Kozlovska sodba v Višnji gori.

Ta teden je bilo za mnoge edino vprašanje ali bo pozitivno naravnani J dahnil svoj 'da'. In je dahnil, na način, ki je bil podoben spektaklu, ne pa resni državniški zadevi. Gospod ve kako se tej reči streže, zato je s seboj pripeljal zakonsko ženo tako kot svetovni predsedniki, povedal je tudi, da se je najprej posvetoval z družino, skratka svetovljan, ki po mnenju nekaterih v kritičnem členu družinskega zakonika predstavlja motečo večino. Tudi povedal je stvari, ki si jih državljani želimo slišati, pa ne le slišati, temveč z vso resnostjo udejanjati. Sprašujem pa se, če vedo vsi tisti, ki so se dobesedno gnetli ob njem in vsevprek izjavljali svoje poglede, za katere so prepričani, da so v senci nasmejanega J že uresničeni. A ni škoda časa, da se v tako pomembno dejanje naše zgodovine, vključi gospa, ki jo skrbi le preimenovanje ulic, ali pa oba sivolasa gospoda, ki sta prikimavala pozitivnim načrtom, sama pa sta imela nešteto možnost, da bi jih udejanila, pa oče slovenske ustave, ki je ponosen na svoje delo, v isti sapi pa se postavi v senco nekoga, ki je prepričan, da je potrebno pri nas stvari spremeniti. In res so spremembe potrebne; najbolj pozitivno za Slovenijo bi bilo, da bi se iz te 'šou' liste umaknili vsi, ki so sedanje stanje povzročili, od najmanjšega do največjega. Pa, da ne bi mislili, da za gospoda J navijam ali, da koga odvračam od pozitivnih načel; edino kar hočem povedati je, da naj bo program tisti, ki nas prepriča, ne male sive sence. Pa vendar, kljub tolikemu optimizmu me čudi, da ni bilo zraven sindikatov, ki bi podprli drzne načrte. Osebno menim, da se še iščejo, kajti gospod ni ustanovil stranke, pač pa listo. In sindikati dobro vedo kakšen strah v podjetju, ki odpušča delavce, pomeni lista tistih, ki jih ne potrebujejo več. In bojim se, da bo zaradi preteklih šepetalcev duhov lista odpuščenih še daljša. Upam, da se motim.

Pa še nekoga nisem opazila zraven, prijaznega taksista, ki mi je že pred meseci dal slutiti, da se nekaj pripravlja. V Ljubljani sem bila prisiljena najeti taksi. In gospod taksist mi je vso pot z navdušenjem govoril, kako je gospod J sposoben in edini človek sploh, ki bo Slovenijo in njega, ki je prišel sem služit kruh, popeljal iz sužnosti v obljubljeno deželo. Ob evforiji , ki je v ponedeljek vladala v Ljubljani, sem se spomnila tega taksista, nisem pa ga videla med eminentno družbo razumnikov.

Ko smo že pri kandidatih, ki jih je kot kaže, kar nekaj, si močno želim da bi v njihovih programih videla točko: pomoč socialno ogroženim družinam in brezposelnim. Sama se pri Karitas srečujem z ljudmi, ki bi jim že 100 EUR rešilo problem položnic. Oni pa se pogovarjajo o težko zavoženih milijonih. Predlagam, da ob soočenju vsakega med njimi novinarji vprašajo koliko je v zadnjih dveh letih, ko je socialna stiska z ostrim nožem zarezala v delavske družine, daroval humanitarnim organizacijam za pomoči potrebne. Zase vem, da bi obkrožila tistega, ki je od svojega (poudarjam od svojega, ne od podjetja ali ustanove) daroval največ. Za pozitivne točke naj bodo pogoj dejanja, ne besede.

Ob tej predvolilni maniji pa ne morem mimo besed človeka, ki je pred zadnjimi volitvami obljubljal vsem upokojencem 1000 EUR pokojnine. Kdo mu je verjel, je drugo poglavje, kljub temu pa že leta, tudi zaradi lažnih obljub, dobiva nekaj tisoč večjo plačo. V teh dneh sem na spletni strani zasledila njegovo izjavo, citiram: »Upokojenci bodo volili E, ker je predstavnik neke socialne politike, in ne …itd," sama sebi sem ob tej izjavi zagodrnjala pridigarjeve besede: »Nečimernost nad nečimernost«.

V nedeljo bomo obeležili svetovni dan hrane. Tudi ta dan je naredil Gospod. Gospod, ki je ustvaril nas, da hrano spoštujemo. Da spoštujemo človeka, ki jo pridela in jo zavestno delimo s tistimi, ki je nimajo. Vsake tri sekunde na svetu umre otrok, ki je zapadel v bolezen zaradi pomanjkanja hrane, vode…predvsem pa našega sočutja. Zato želim ob vsem tem povedati, da vsak od nas nosi v sebi veliko pozitivnega, le stopiti je potrebno med ljudi in videti s srcem. Morda dar v košarico, ki vabi darovalce po trgovinah ali nakazilo simboličnega zneska za pomoč ljudem doma ali po svetu. Šele takrat, ko bomo izpolnili svojo dolžnost, bomo pred Bogom in ljudmi lahko govorili o nečimernosti drugih.

Pa vse dobro vam želim.