Jože Bartolj
Pod soncem nič novega
Jože Bartolj
Vlada je (hvalabogu) padla, drugega mandatarja nismo dobili in predsednik je že določil nadaljnje korake naše politične „žajfnice“. 21. oktobra bo razpuščen parlament, predčasne volitve pa bodo 4. decembra. Tako nam bo Miklavž prinesel prve rezultate... Politična jesen bo vroča in očitno se ne bomo izognili nekaterim stalnicam vseh dosedanjih predvolilnih kampanj.
Lahko govorimo celo o modelu, ki ga že poznamo in kjer bi morali sodelujoči v predvolilnih soočenjih paziti, da svoje kože ne bodo prelahko prodali. Gre namreč za zaostrovanje kulturnega boja na ideoloških temeljih. In tukaj smo Slovenci posebej občutljivi.
Znani scenarij
Pravkar ponovno izvoljeni novostari predsednik Zveze združenj borcev NOB Janez Stanovnik, (o tem da je bil edini kandidat za omenjeno funkcijo morda kdaj drugič) se je v nastopnem govoru že »dotaknil tudi “stanja duha” v Sloveniji, ki je po njegovih besedah pogojeno z “notranjo cepitvijo”. Kot je dejal, je v preteklih dvajsetih letih potekala intenzivna kampanja za revizijo zgodovine, zato je pozval k “dialogu resnice”. “Dejstva bomo položili na mizo in naj se izkaže, kaj je res in kaj je laž,” je dejal Stanovnik.«
Kaj je Zvezi partizanskih veteranov preprečevalo, da 70 let niso položili resnice na mizo, mi seveda ni jasno, prav tako pa nič o tem ne pove niti Stanovnik sam. Nam pa se lahko upravičeno zastavi vprašanje, zakaj rožljanje s temi temami ravno sedaj? Ker smo Slovenci še vedno razcepljeni glede te tematike in se je tako najlažje diferencirati? Je ideologija tema, ki levico najlažje poenoti? Je torej vprašanje partizanščine tisto, ki bo nasedlo levo barko okrepilo? Morda.
Teza, ki se namreč kaže po padcu Pahorjeve vlade je, da bi se lahko tokratna volilna kampanja izognila ideološkim delitvam in usmerila izrecno v neuspeh in nepriljubljenost njegove ekipe. Tudi tisti, ki jih sicer »preteklost ne zanima in bi radi gledali samo naprej,« imajo možnost, da zavrnejo fiasko, ki so ga zakuhali člani KGB (Katarina, Gregor, Borut) koalicije. V tem primeru je hitro jasno kakšna je alternativa in kdo bi nadomestil nepriljubljeno, neuspešno in oskubljeno koalicijo.
Namesto programske ideološka koalicija
Ker obstajajo močni indici, da se lahko zgodi prav to, pa nekoliko dezorjentirana in predvsem nesložna levica išče možnosti za strnitev vrst. Prvi so stopili na plano očetje revolucije, ki želijo predvolilne teme preusmeriti na polja, ki jih najbolje obvladajo. Torej v ideološki boj. Stanovnikov nagovor ob ponovni izvolitvi za predsednika ZZB, lahko beremo tudi v tej luči. Zanimivo je tudi, da se je zgodil le nekaj prej, kot se je na Slivniškem Pohorju začel odkop novega množičnega grobišča. Prav tako zanimivo ali pa še bolj, pa je dejstvo, da so svojci ubitih zakoncev Leitinger dobili dovoljenje za izkop ravno zdaj in ne recimo pol leta prej, saj je bila zahteva za odkop podana že pred časom. Prav tako se je pokazalo, da v grobu nista samo pričakovana zakonca, ampak je žrtev tam več… Ob izkopu je predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman povedal, da upa, da bodo tiste redke družine, ki imajo to možnost, svojce lahko pod prihodnjo vlado, kakršna koli že bo, v miru pokopale, in da bodo končno doživele tudi pomoč države, predvsem pri identifikaciji svojcev.
Umirjanje ideološke žogice
Na omenjeno novico se je spet vsul plaz nestrpnih komentarjev tistih, ki menijo da gre za „nasilno spreminjanje zgodovine“, „kopanje po kosteh“, „pranje krivde Cerkve in domobrancev“… Vse to kaže, da preizkušena strategija spet deluje in že teče. Apeliramo lahko na vse kandidate, ki se bodo udeleževali predvolilnih soočenj, da se ne bodo dali premamiti snovalcem zgoraj opisanega modela. Njihov cilj je le, da bi s pomočjo pregrevanja ideoloških tem, zadržali svoje privilegije. Če bi uspeli predvolilne teme zadržati zgolj na rezultatih poloma nekdanje vlade in na programih za sanacijo države, se verjetno ni treba bati volilnega neuspeha. Zdaj je treba delovati modro, se morda kdaj tudi ugrizniti v jezik, da bi lahko kasneje tudi ideološke teme uspešno rešili v parlamentu. S primerno večino seveda!
