Slovenija s kompasom: Reflektiram, torej sem!

| 26.08.2011, 14:59 Matjaž Merljak

Pred nami je zadnji vikend v avgustu in še nekaj dni nas ločuje od začetka novega šolskega leta. Veliko stvari se je dogajalo v letošnjih poletnih tednih, ki nam dajo misliti – seveda, če smo dojemljivi in gledamo z 'odprtimi' očmi. Za ohranitev spomina in vsem v razmislek naj naštejem samo nekatere.

Konec junija nam je statistični urad RS posredoval zanimive podatke o povečanju blaginje in življenjskega standarda v Sloveniji med letoma 1991 in 2011. Življenjska doba se je podaljšala, povečale so se realne plače in tudi kupna moč, povišal se je bruto domači proizvod (BDP) in imamo več avtocest. Danes smo tudi bolj izobraženi kot pred 20 leti. Lepa in spodbudna dejstva nam kažejo tudi drugo plat zgodbe o Sloveniji, ki je bolj zaskrbljujoča. Zaradi zgoraj omenjenih podatkov – poroča statistični urad – smo zato bolj zadolženi in med ljudmi je tudi več nezadovoljstva.

Mediji so na veliko poročali o stavkah, protestih – tako doma kot v tujini npr v Atenah, Londonu in drugod po Veliki Britaniji. V Sloveniji se soočamo z odpovedmi, stečaji ter prisilnimi poravnavami. Ali lahko govorimo o tajkunizaciji Slovenije z razprodajo in propadom (uspešnih) firm? V prvi polovici letošnjega leta so se začeli 403 stečaji, medtem ko jih je bilo oz. se jih je začelo v celem letu 2010 – ki je bilo rekordno – 510. Meseca julija je bilo v Sloveniji registriranih 107.562 brezposelnih, kar je 0,4 odstotka več kot meseca junija in 9,3 odstotka več kot julija lani. Krizi ni videti še konca in na ekonomskem področju nas še čakajo presenečenja in pretresi do konca leta. Vse gre v smeri večjega razslojevanja družbe, ki ima nekaj 'zmagovalcev', a veliko število 'poražencev'.

Tudi drugod po svetu se je dogajalo marsikaj. Težave Grčije zaradi zadolženosti in predvsem znižanje kreditne ocene ZDA so povzročili preplahe na finančnih trgih in ustvarjajo (zaskrbljujoče) vzdušje, ki ne pripomore k reševanju svetovne krize. V Evropi je močno odmeval atentat in zločinski pokol na Norveškem. Koliko gorja, žalosti in bolečine lahko povzroči en sam človek. Da ne omenjam njegovih vzrokov in kaj je hotel 'sporočiti' svoji državi in drugim po svetu. Po šestih mesecih libijskega konflikta je režim polkovnika Gadafija padel, a begunci iz Afrike še vedno prihajajo na italijanski otok Lampedusa v mnogih barkah, ki so za mnoge – plavajoče krste. Nihče dobro ne ve, koliko ljudi je umrlo na poti v Evropo, ki je za mnoge 'obljubljena dežela'. Države afriškega roga se soočajo s katastrofalno situacijo, saj zaradi suše trpi 12 milijonov ljudi. In v tem času – natančno 50 let po začetku graditve zidu med vzhodnim in zahodnim Berlinom – je Grčija začela 'zapirati' mejo s Turčijo in gradi alternativni berlinski zid. Začela je kopati 120 km dolg jarek, ki je širok 30 in globok 7 metrov. Z njim želi ustaviti dotok ljudmi, saj vsak dan prestopi ta odprti del meje med obema državama – po poročanju evropske agencije za meje Frontex – v povprečju okoli 250 ljudmi.

Svetovno srečanje katoliške mladine v Madridu z naslovom Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu, utrjeni v veri bo ostalo mnogim v lepem in predvsem globokem spominu. Ne samo tistim, ki so bili na srečanju, ampak tudi vsem ostalim, ki smo preko medijev in z molitvijo spremljali ta dogodek. To ni bil samo 'mega' dogodek, ampak predvsem dogajanje, ki bo obrodilo bogate sadove v prihodnosti. Prva priložnost za slovenske udeležence tega srečanja bo novo pastoralno leto z naslovom leto družbene pravičnosti. Prav mladi so velikokrat tisti, ki so polni upanja in elana, a so tudi kritični do sedanje situacije, občutljivi za vse oblike nepravičnosti ter dovzetni za novosti! Mladi velikokrat uporabljajo metodologijo družbenega nauka Cerkve – gledati, presojati in delovati – da bi se odločili in delali za lepši, boljši ter pravičnejši svet.

Pred nami je novo šolsko leto, ki naj bo priložnost za (samo) refleksijo, kajti človek je tudi reflektivno bitje in zato bitje odgovornega odločanja. Refleksija se dogaja v srcu človeka, osvetljena ne samo z lučjo razuma, ampak tudi oplemenitena z vero in ljubeznijo, ki se izraža v dejanjih. Kristus – s svojo držo do Boga in bližnjega – nam je pravi zgled. Njegovo življenje in odločitev za vrednote so izražene v družbenem nauku Cerkve. Prav te vrednote, kot so spoštovanje človekove osebe, skrb za skupno dobro, participacija, subsidiarnost ter solidarnost so navdihovale in še navdihujejo mnoge ljudi k drugačnemu načinu življenja in delovanja – tudi ustanov. Naj ta nauk v duhu ljubezni s pomočjo resnice, svobode ter pravičnosti na novo prekvasi ne le naša srca, ampak tudi našo družbo in Cerkev. Le tako bosta ostali verodostojni ob vseh aferah in krizah, ki ju pretresata.

Naj odločitev za vrednote navdihuje tudi vse ljudi dobre volje v družbi, ki stremi po trajnostnem razvoju vsakega in vseh ljudi. Naj bo za ta veliki cilj tudi več angažiranosti in sodelovanja med nami, preraščanja ideoloških zamer in predsodkov, ker le tako bomo lažje našli rešitve različnim težavam, ki nas pestijo. V tem duhu smo se organizatorji tretjega socialnega tedna v mesecu septembru odločili za pomenljiv naslov: slodelovanje. »Slodelovanje je sodelovanje slovenskih državljanov za skupno dobro, je delovanje za Slovenijo. Potreba po slodelovanju se kaže na vsakem koraku. V družinah, civilni družbi, podjetjih, verskih skupnostih, v šolstvu, politiki in na ulici. Vsakdo je po svojem človeškem dostojanstvu poklican k slodelovanju« (povzeto iz poslanice Socialnega tedna 2011). Zgled takega pristopa je bilo življenje in delo pred kratkim preminulega nekdanjega predsednika slovenske vlade, ministra in politika dr. Andreja Bajuka, ki je z vsem srcem živel in delal za skupno dobro Slovenije.

Za nas kristjane je še posebej pomembno, da se zavedamo, da bomo v Kristusovi moči – osebno in skupno – lažje rekli NE določenim težnjam, kot so pohlep, slava in moč ter izrekli DA vrednotam, ki so trajne in ustvarjajo pravo skupnost. Naj bodo te vrednote očiščene vseh ekonomskih in drugih interesov ter skušnjav, ker le tako postajajo in ostajajo kompas našega srca ter delovanja vsake institucije, kakor tudi družbe in države.

Dovolite, da zaključim razmišljanje s posebnim dogodkom, ki me je pretresel in je bil meseca avgusta pomemben test sodelovanja različnih akterjev v naši državi. Čestitke vsem, ki ste sodelovali, da se je prva ugrabitev otroka v RS tako hitro in srečno končala. To je dokaz, da je možno s(l)odelovati v dobrem!