Boj za preživetje

Politika | 29.07.2011, 15:02 Tanja Dominko

V tem trenutku boj za preživetje na svetu bije na milijone ljudi. Za naš vsakdanji kruh prosi kar 3,7 milijona Somalijcev, tudi sosednjim državam, Keniji, Ugandi, Etiopiji in Džibutiju, ni prizanešeno. Mednarodna skupnost se je odzvala in pomoč prihaja, a vendar je realnost taka, da bo za mnoge pomoč prispela prepozno. Boj za preživetje so bíli mladi na norveškem otoku Utoya, ko je med njimi smrt kosila puškina cev zblaznelega svetlolasega nacionalista. Nekateri so poskakali v vodo, drugi so legli na tla pod pretvezo, da je bil strel zanje že usoden, tretji pa... so za vedno končali ta boj.

Boj za preživetje v Sloveniji bije kar 11, 6 odstotkov ljudi, ki nimajo zaposlitve- mimogrede- v zadnjih treh letih se je delež dvignil za več kot štiri odstotke, kar je strašljivo. Čeprav nas prepričujejo, da se delež brezposelnih iz meseca v mesec nekoliko znižuje in da se razmere izboljšujejo, realnost ni tako rožnata. To nam od včeraj dalje lahko potrdijo tudi delavci Viator & Vektorja, saj se podjetju kaže neslaven konec. In takih zgodb ni malo. Veliko je podjetij v Sloveniji, ki dihajo na škrge, ki že nekaj časa beležijo izgubo, ki trkajo na vrata bank, a neuspešno. Njihov boj za preživetje se bo verjetno prej ali slej moral končati. In brezposelnost bo le še večja. Kako pa vi, imate zaposlitev? Čestitam, ste eden izmed skoraj 827 tisoč ljudi, ki se s tem lahko pohvalijo. Dobivate redno plačo? Krasno. Koliko se jih s tem lahko pohvali, nimam podatka, a verjetno bi bilo preveč, če bi rekla, da jih je polovica. A čeprav denarja ni dovolj, stroški ostajajo, plačujemo pa jih ... s pomočjo zadolževanja. Mnogi to že počnejo, bodisi se zadolžujejo za pomembne bodisi za manj pomembne stroške. Zadolževanje se je najbolj pojavilo v času konjunkture, torej pred gospodarsko krizo. Če malo pobrskamo po spletu, najdemo zanimiv zapis iz leta 2008, v katerem viceguverner Banke Slovenije navaja, da je dolg podjetij v letu 2007 znašal 76 odstotkov BDP-ja. In da so „edini sektor, ki ima več finančnega premoženja kakor obveznosti, gospodinjstva, vendar da se tudi to spreminja“. Dolg gospodinjstev se je že tedaj povečeval za skoraj petino vsako leto. Ob teh zaskrbljujočih podatkih je vrhu Centralne banke tedaj sicer »dalo misliti«, a ne preveč. »Opazujemo, kaj se dogaja, in tesno sodelujejo z regulatorji zavarovalniškega sistema in kapitalskega trga." Mar res? Le tri leta so minila od tedaj in sistemi se sesuvajo. Nekdanji velmožje Nove Ljubljanske banke so ovadeni, da je v njihovih žepih poniknilo najmanj 30 milijonov evrov, spomnimo se zgodbe z Zavarovalnico Triglav. Spomnimo se zgodb različnih skladov. Regulator pa tak. Nadzornik, ki mu ni para.

Zadolževanje je še vedno zelo prisotno. Povsod. Med posamezniki, med podjetji, bankami. Pri večini bank je kapitalska ustreznost komaj sprejemljiva. Same nimajo denarja, zato ga tudi posojati ne morejo. A glej ga zlomka, tudi ko denar dobijo, ta ne gre naprej za razvoj gospodarstva, pač pa za mašenje jam brez dna ali pa se kar zadrži pri samih bankah. Izjava ministra Križaniča, ki zagovarja novo dokapitalizacijo NLB, nas lahko zaskrbi. Križanič pričakuje, da bo dokapitalizacija hitro stekla, predvsem zato, da bi lahko NLB veliko bolj agresivno začela nastopati pri podpori gospodarstvu. Nerealno pričakovanje. S čim naj banka servisira gospodarstvo, če pa tega denarja nima?! Kot da ne bi vedel, da je bil denar, ki so ga na banki dobili s pomočjo dosedanjih dokapitalizacij, nujno potreben za to, da so lahko sploh obstali.

Pojdimo naprej. V minulih letih smo bili priča torej izjemnemu zadolževanju. Če se danes sprehodimo po oglasih nepremičninskih agencij, najdemo vrsto luksuznih hiš, starih največ pet let, ki se prodajajo. Zgrajene so bile za lasten luksuz, to je opaziti, notri so živeli, tudi to se po slikah lepo vidi. In zakaj so se odločili za prodajo? Verjetno so ugibanja odveč. Milijon, dva, tudi tri lahko odštejete, če želite. Nekdo se je namreč hudo uštel. A danes je takih, ki bi odšteli tako vsoto denarja, bore malo. Posojil ni, gotovine še manj.

Ko se sprehodite po parkiriščih, opazite drage znamke avtomobilov. Hm, imajo denar, pomislite. Ga imajo res? Če ste nekoliko bolj pozorni, vam ne uide, da imajo recimo namesto letnih kar zimske gume oz. pnevmatike. Odšteli so za avto nekaj deset tisoč evrov, zdaj pa si ne morejo privoščiti, da bi za nekaj sto avto dobro obuli. Le zakaj? Ker komaj plačujejo lizing, kaj šele da bi v avto nekaj vložili.

Kolesje zadolževanja pa se bo prej ali slej moralo končati. Potrebno bo zaslužiti več, kot porabiti. Najprej mora s tem začeti država in zmanjšati svojo potrošnjo predvsem na področjih in investicijah, ki niso nujno potrebne. Potem mora podjetjem in posameznikom zagotoviti več sredstev, ki jih nujno potrebujejo za servisiranje kreditov in investicij, kar lahko stori z začasnim zmanjšanjem davkov. Gospodarstvo se le bo tako lahko dvignilo. Ko bo gospodarska rast dovolj velika, pa država lahko davke vrne na prejšnjo raven. Tako dobi dodatna sredstva, s katerimi začne z novimi investicijami. Nove investicije pa zagotovijo dodaten zagon gospodarstvu. Nasprotno pa trenutno država razmišlja le o investicijah, do katerih bi prišli v večji meri na podlagi dodatnih kreditov. In počenja nasprotno od tistega, kar bi bilo v danih razmerah pričakovati, namreč dodatno zaposluje. Po podatkih Ajpesa se je namreč v obdobju december 2008 - december 2010 število opravljenih ur v javnem sektorju za toliko povečalo, da bi to preračunano predstavljalo prek 3000 zaposlenih. To pa je pomenilo, da je bilo potrebno v teh dveh letih skupno za maso sredstev za plače dodatno zagotoviti 120 milijonov evrov. Dolg države se je poleg tega v v slabih treh letih podvojil- z 8 milijard 180 milijonov se je povečal na 16 milijard 385 milijonov evrov. Prevelika zadolženost pa krizo le še povečuje. Mar ni zgodba Grčije, Italije, Portugalske in še katere druge pregrenka za Slovenijo? Očitno ne, sedanji oblastniki namreč vedo, da grehov ne bodo plačevali oni, ampak nasledniki in veselo kličejo: čez štiri leta nasvidenje. Svoj boj za preživetje bodo namreč izbojevali s pomočjo nas, državljanov, in svojih političnih nasprotnikov.