Svet se je poslovil od norveškega kralja Haraldа V.

Novice 09. 09. 2026, 15:59 Alen Salihović

V Oslu je danes potekal pogreb norveškega kralja Haralda V., ki je umrl 28. avgusta v starosti 89 let. Od monarha, ki je Norveški vladal 35 let, se je ob kraljevi družini poslovilo več tisoč ljudi, pogrebne slovesnosti pa so se udeležili številni tuji monarhi, predsedniki in drugi visoki gostje.

Pogrebni sprevod je iz kraljeve palače krenil opoldne, bogoslužje v stolnici v Oslu pa se je začelo ob 13. uri. Krsto so nato odpeljali do trdnjave Akershus, kjer je bil kralj po zasebni slovesnosti položen v kraljevi mavzolej.

Zadnja pot skozi Oslo

Krsto kralja Haralda so iz kraljeve palače odpeljali na topovski lafeti in z vsemi kraljevimi častmi. Za njo so hodili novi kralj Haakon VIII., prestolonaslednica Ingrid Alexandra, princ Sverre Magnus in princesa Märtha Louise. Kraljica Mette-Marit in kraljica Sonja, vdova pokojnega kralja, sta sprevod spremljali v avtomobilu.

Procesijo so spremljali pripadniki oboroženih sil, kraljeve garde in vojaške godbe. Ob ulicah norveške prestolnice se je od priljubljenega monarha poslovilo več tisoč ljudi. Mnogi so nosili norveške zastave, drugi pa so v tišini spremljali kraljevo krsto na njeni zadnji poti.

Monarhi in predsedniki z vsega sveta

Pogreb je v Oslo privabil predstavnike številnih kraljevih hiš. Med njimi so bili švedski kralj Karel XVI. Gustav, danski kralj Frederik X., španski kralj Felipe VI., belgijski kralj Philippe, nizozemski kralj Willem-Alexander in jordanski kralj Abdulah II. Prišli so tudi luksemburški veliki vojvoda Guillaume, monaški knez Albert II. ter številne kraljice, prestolonasledniki in drugi člani kraljevih družin.

Britanskega kralja Karla III. je zastopal valižanski princ William, princesa Ana pa se je pogreba udeležila tudi kot botra novega norveškega kralja. Japonsko sta zastopala prestolonaslednik Akishino in prestolonaslednica Kiko.

Med tujimi predsedniki so bili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, finski predsednik Alexander Stubb ter predsedniki baltskih in drugih evropskih držav. Slovenijo je zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Združene države je zastopala državna podsekretarka za politične zadeve Allison Hooker, papeža Leona XIV. pa kardinal Christophe Pierre.

 

Minuta molka in molitev različnih krščanskih izročil

Pogrebno slovesnost v stolnici v Oslu so uvedli z zvonjenjem in minuto molka po vsej Norveški. Vodil jo je predsedujoči škof  Norveške cerkve Olav Fykse Tveit, sodelovala pa je tudi oselska škofinja Sunniva Gylver.

Sledili so molitve, svetopisemska berila in petje psalmov. Posebno simbolno težo je imelo prižiganje sveč predstavnikov različnih ver in svetovnih nazorov, s čimer so poudarili vključujočo držo pokojnega kralja.

Švedska prestolonaslednica Victoria je v švedščini prebrala molitev svetega Frančiška Asiškega, navzoči pa so skupaj zmolili očenaš. Pred sklepnim blagoslovom je Tveit opravil tudi tradicionalni obred slovesa z znamenjem zemlje.

Gharahkhani: V vsakem je najprej videl človeka

Predsednik norveškega parlamenta Masud Gharahkhani je poudaril, da je kralj Harald znal videti in slišati ljudi, še posebej tiste, ki so potrebovali pomoč. Spomnil je na Kristerja, ki je imel težko otroštvo, pozneje pa se je spopadal z odvisnostjo. Kralj Harald ga je sprejel s spoštovanjem in toplino, srečanje pa mu je spremenilo življenje. Kralju je obljubil, da bo začel živeti drugače, nato pa stopil na pot iz odvisnosti. »Kralj Harald ni videl samo ljudi na pomembnih položajih, temveč človeka, ki je stal pred njim – še posebej tistega, ki je pomoč najbolj potreboval,« je dejal Gharahkhani.

Spomnil je tudi na kraljeve besede iz novoletnega nagovora leta 2008, da bi morali prenehati govoriti o »najšibkejših v družbi«, saj so nekateri med njimi v resnici najmočnejši. V imenu parlamenta in norveškega ljudstva se je pokojnemu kralju zahvalil za njegovo služenje: »Živel je v skladu s svojim geslom. Dal je vse za Norveško.« Kraljevi družini je zagotovil, da želi norveško ljudstvo zdaj stati ob njej, tako kot je ona vselej stala ob narodu.

Støre: Slovesno je znal narediti človeško

Premier Jonas Gahr Støre je spomnil na zadnji novoletni nagovor kralja Haralda, v katerem je Norvežane povabil, naj se vsak dan vprašajo, za kaj so hvaležni. »V zadnjih dneh je Norveška odgovorila s cvetjem, otroškimi risbami, pesmimi in spomini. Globoko smo hvaležni za 35 let kralja Haralda, predvsem pa za način, kako je bil naš kralj,« je dejal.

Po njegovih besedah je Harald slovesno znal narediti človeško. Ko se je Norveška veselila, se je veselil z njo, ko jo je po terorističnih napadih 22. julija 2011 zajela žalost, pa je žaloval skupaj z narodom. Kralj je ljubil morje, naravo, svobodo in tovarištvo. Skupaj s kraljico Sonjo je potoval po vsej državi ter se vračal poln vtisov o ljudeh, ki jih je srečeval. Njihove zgodbe so nato dobivale prostor tudi v njegovih govorih. »Norveško je naredil večjo,« je poudaril Støre.

Premier se je zahvalil tudi kraljici Sonji za njeno neutrudno delo na področju kulture in varovanja narave. Kraljevi družini pa se je zahvalil, ker je svojega moža, očeta, tasta in dedka delila s celotnim narodom. »Neko obdobje se je končalo, začenja se novo. Norveška monarhija nadaljuje svojo zgodovino, trdno zasidrana v ustavi in demokraciji,« je dejal ter nagovor sklenil z besedami: »Haakon VIII., živel kralj!«

Tveit: Ljubezen je močnejša od smrti

»Ljubezen se nikoli ne konča,« je svojo pridigo začel škof Olav Fykse Tveit. Poudaril je, da se v zemeljskem življenju konča skoraj vse, ne pa tudi ljubezen, ki je močnejša celo od smrti. O ljubezni med kraljem in Norvežani po njegovih besedah pričajo morje cvetja pred kraljevo palačo, otroške risbe, zapisana sporočila in solze žalujočih.

Tveit je spomnil na poslednje sporočilo na smrt obsojenega pripadnika norveškega odporniškega gibanja Carla Johana Oftedahla: »Pozdravite naše rojake in jim povejte, da morajo Norveško graditi v ljubezni.« Prav kralj Harald je bil po škofovih besedah eden od graditeljev takšne države. Želel je, da bi vsi čutili pripadnost skupnosti, še posebej tisti, ki so bili potisnjeni na rob. Njegovo geslo »Vse za Norveško« je zato postalo izraz ljubezni do vsega naroda.

Poseben odsev ljubezni je Tveit prepoznal tudi v skupnem življenju kralja Haralda in kraljice Sonje. Njuna ljubezen ni ugasnila niti takrat, ko je morala zaradi nasprotovanja njuni zvezi več let rasti na skrivaj. Škof je opozoril, da v svetu ne vlada vedno ljubezen, ampak tudi brezbrižnost, sovraštvo, nasilje in vojna. Ljubezen zato ni zgolj topel občutek, temveč tudi moč za nasprotovanje krivici.

Božja ljubezen se je, kot je poudaril, v polnosti razodela v Jezusu Kristusu, ki je vstopil tudi v temo smrti, da bi človeku podaril večno življenje. Norvežane je pozval, naj nadaljujejo kraljevo delo: »Zdaj moramo Norveško in naš edini svet še naprej graditi v ljubezni. Z Božjo pomočjo moramo pokazati, da se ljubezen nikoli ne konča.«

Papeževo sožalje in molitev za pokojnega kralja

Papež Leon XIV. je v sožalnem telegramu novemu kralju Haakonu VIII. izrazil bližino norveški kraljevi družini in celotnemu narodu.

Spomnil je na Haraldova dolga leta predanega služenja kraljestvu in izrazil upanje, da bo njegovo delo še naprej prinašalo sadove. Zagotovil je molitve za večni pokoj pokojnega kralja ter nad vse, ki žalujejo, poklical Božji blagoslov tolažbe in miru.

Kralj položen v kraljevo grobnico

Po bogoslužju so krsto v novi procesiji odpeljali do cerkve na trdnjavi Akershus. Tam je sledila zasebna slovesnost za kraljevo družino in izbrane goste, nato pa so pokojnega kralja položili v kraljevi grobnico, kjer počivajo tudi njegovi predniki.

Ko se je zasebna slovesnost končala, so zastave, ki so bile od kraljeve smrti spuščene na pol droga, dvignili na vrh. Odjeknil je kraljevi topovski pozdrav, cerkveni zvonovi po vsej državi pa so zvonili eno uro. 

Harald V. je na prestol stopil leta 1991 po smrti očeta, kralja Olava V. Med 35-letnim vladanjem je postal simbol stabilnosti, narodne enotnosti in bližine običajnim Norvežanom. Njegov pogreb so spremljali tudi v številnih cerkvah in javnih prostorih po državi, kjer so pripravili skupne prenose slovesnosti.