Marija Pomagaj na Brezjah | (foto: Alen Salihović)
Opat File na Brezjah: Marijino rojstvo je začetek našega odrešenja
Duhovnost | Petra Stopar
V Katoliški cerkvi obhajamo praznik rojstva Device Marije, ki ga v Sloveniji poznamo tudi kot mali šmaren oziroma malo mašo. Praznik vzhodno in zahodno cerkveno izročilo obhaja natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra.
Slovesno mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah je dopoldne daroval stiški opat p. Maksimilijan File. V pridigi je poudaril, da Marijino rojstvo pomeni začetek našega odrešenja. Spomnil je, da je Božji načrt odrešenja predstavljen tudi v rodovniku Jezusa Kristusa, o katerem govori današnji evangelij.
Tiho rojstvo, ki je spremenilo zgodovino
Po njegovih besedah se je Marija rodila po dolgih stoletjih človeške zgodovine, zaznamovane tako z zvestobo kot s padci, grehi in preizkušnjami.
»Po vseh stoletjih, po Abrahamovih dvomih, Jakobovih prevarah, Judovih zapletih, Rahabini preteklosti, Davidovem grehu, Salomonovih stranpoteh, slabih kraljih, Manasejevih zločinih, porušenem Jeruzalemu in babilonskem izgnanstvu, po stoletjih čakanja in generacijah ljudi, o katerih danes skoraj nihče nič ne ve, se rodi Marija,« je dejal.
Po stoletjih čakanja in generacijah ljudi, o katerih danes skoraj nihče nič ne ve, se rodi Marija.
Ob tem je poudaril, da je bilo njeno rojstvo na videz povsem neopazno. »Rodila se je deklica. Verjetno je svet tistega dne niti ni opazil, toda Bog je vedel, da se je z njenim rojstvom zgodovina odrešenja približala odločilnemu trenutku. V njej bo v to dolgo, ranjeno in grešno človeško zgodovino vstopil Bog sam,« je dejal.
Božja zadnja beseda je odrešenje
Praznik Marijinega rojstva zato po njegovem ni le Marijin praznik, ampak tudi praznik Božje potrpežljivosti in upanja. Kot je poudaril, Bog človekove zgodovine ne izbriše, temveč jo vzame v svoje roke in ji po Kristusu daje novo priložnost.
»Če je Bog lahko skozi vso to dolgo in zapleteno zgodovino pripeljal človeštvo do Kristusa, lahko tudi iz naše trenutne situacije, iz naše osebne zgodovine in naše sedanjosti naredi nekaj dobrega in lepega. Temu rečemo odrešenje,« je dejal.
Po njegovih besedah je Kristus dokaz, da Božja zadnja beseda nad človekom ni obsodba. »Njegova zadnja beseda ni človekov greh, neuspeh ali preteklost. Njegova zadnja beseda je odrešenje,« je sklenil stiški opat.
