Boris Oblak | (foto: osebni arhiv)
Karikatura več kot povečani nos ali razpotegnjen nasmeh
Via positiva | Nataša Ličen
Boris Oblak je eden tistih ustvarjalcev, pri katerih je težko reči, kje se konča poklic in začne radovednost. Leta 1980 rojeni Gorenjec je leta 2005 diplomiral iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, s portretno karikaturo pa se je začel resneje spogledovati že med študijem, okoli leta 2002. Sčasoma je prav karikatura iz študentskega raziskovanja prerasla v njegov samostojni poklic.
Ustvarjanju Borisa Oblaka je dala nov zagon digitalna tehnika slikanja: grafična tablica in elektronsko pero sta postala njegovo pomembno orodje, z njima ustvarja izrazito plastične, barvite portrete in ilustracije. Ob zahtevnih digitalnih karikaturah je razvil tudi hitro risanje v živo – s flomastrom ali digitalno – na prireditvah doma in v tujini.
Že leta 2018 je imel v svojem arhivu več kot tisoč zahtevnih barvnih portretnih karikatur. Za projekte različnih medijskih hiš je ustvaril več kot šestdeset karikatur oziroma likov.
Umetna inteligenca je dobra pri iskanju podatkov. Občutek imam, da se je nehala učiti od ljudi. Začela se je učiti sama od sebe. Vse bo stlačeno v povprečje in na koncu bo vse enako. To mi ni všeč. Vse večjega pomena je, če ljudje naredimo sami.
Boris Oblak ni ostal le pri lastnem ustvarjanju. Leta 2012 je bil pobudnik prvega Slovenskega festivala karikature v Poljanah in ga več let tudi organiziral, svoje znanje prenaša tudi naprej na delavnicah. Razstavljal je med drugim v Ljubljani, Škofji Loki, Ajdovščini in na Hrvaškem. Leta 2024 je bil član mednarodne žirije 29. Mednarodne razstave karikature v Zagrebu, na katero se je prijavilo blizu štiristo ustvarjalcev iz več kot šestdesetih držav.
Tudi ko Boris ne riše, ni pri miru. Do sedemnajstega leta se je ukvarjal s smučarskimi skoki, takoj po koncu športne poti si je kupil bobne. Pozneje je igral v več glasbenih zasedbah, tudi v spremljevalnem ansamblu Andreja Šifrerja. Še danes ga veselijo glasba, izdelovanje preprostih glasbil in delo z lesom.
Moja želja pri ustvarjanju je, da je narisana karikatura portret človeka, ki je junak svojega življenja.
Najbolj prepoznaven pa ostaja po karikaturi. Od leta 2021 redno ustvarja tudi za tednik Domovina, kjer je do maja 2026 nastalo že 250 njegovih karikatur. Njegov zaščitni znak je humor brez zbadanja. Njegov slog opisujejo kot hudomušen, vendar ne žaljiv ali sarkastičen. Morda je prav zato Oblakova karikatura več kot povečani nos ali razpotegnjen nasmeh, je prijazno ogledalo človeku, ob katerem se lahko nasmehne tudi tisti, ki sedi na drugi strani papirja.
