Od Marije k Mariji 2026: 2. dan – Iz Soške v Vipavsko dolino

Radijski utrip 07. 09. 2026, 23:22 Robert Božič

»Radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji vsako leto speljemo po povsem novi trasi. Po petnajstih letih bi morda pričakovali pomanjkanje idej, a vedno znova se Slovenija izkaže kot zakladnica novih in še neobiskanih krajev, čudovite narave, znamenitosti, predvsem pa neizčrpen vir srčnih ljudi.«

2. romarski dan skozi oči Izidorja Ščeka

Ponedeljkovo jutro smo kolesarji začeli s sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kanalu, kjer smo se ponovno srečali z zdaj že znanimi obrazi prijaznih domačinov. Ob pogledu na lepo napolnjeno cerkev sem pomislil, da je taka udeležba pri jutranji maši gotovo želja vsakega župnika, tako lepo urejena in prepleskana cerkev pa poleg župnika tudi želja vsakega župljana.

Nov dan je prinesel okrepitev radijske kolesarske ekipe, štafeto so si podali tudi naši prijatelji vodniki. In smo začeli novo poglavje radijskega romanja! Celotna pot do Solkana vodi po kolesarski poti ob Soči, ki se krotko, skorajda brez življenja, pretaka proti morju. Da ne bi bilo lepot na poti preveč, skrbijo industrijski objekti cementarne, ki grobo posegajo v zeleno idilo. A ko vse to železje, beton in dimniki ostanejo za nami, se tam na vrhu Skalnice prikaže svetogorska cerkev.

Priznam, da človeka kar malce stisne pri srcu, ko takole odbrzi mimo Kraljice Svetogorske, ki si je v teh krajih v srcih ljudi nedvomno prisvojila posebno mesto. Nismo zavili v strmino in jo obiskali, a je bila vendarle ves dan z nami, saj smo jo lahko z očmi spremljali skorajda celotno ponedeljkovo pot.

Prehod čez kolesarski most, ki nas popelje čez Sočo, nas postavi na mejo z Italijo, ki je bila pred dvajsetimi leti še kako živa. Danes sicer ni več sledu o neprehodnih ograjah in mrzlih pogledih carinikov, zgodbe o tem času so pa še kako žive.

A mi smo na poti od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju, zato se ustavimo pri frančiškanih na Kapeli - Kostanjevici nad Gorico, kjer nas v čudovito obnovljeni cerkvi pričaka mogočen zvok orgel, prijazne in spodbudne besede župnika, ki so se seveda začele z »Dober dan, dobri ljudje« ter naši zvesti prijatelji in poslušalci. Druženje pred cerkvijo je spremljal čudovit razgled vse od Gorice do Svete gore in se zaključil z besedami: Kostanjeviška Mati Božja, prosi za nas!

V Šempetru pri Gorici nas je pričakala še ena svetla, sveže prepleskana cerkev, v katero z veseljem vstopiš. Kot je dejal župnik Sašo, so jo obnovili v upanju, da s temi deli ne prenavljajo samo zidov. Kaj pomeni zidati na trdih temeljih, sta pokazala tudi zakonca, ki sta po 72 letih zakona še vedno igriva in polna življenja prišla na naše srečanje.

Še ena lepo ozaljšana cerkev nas je čakala. Sicer na vrhu hriba, a zato nam je še toliko bolj dobro dela senca, ki nam jo je ponudila. To je Mirenski grad in Žalostna Mati Božja. Znan kraj po številnih duhovnih vajah, pa tudi kraj, kjer se stekajo različne življenjske poti in delujejo različni redovi. Preden se poslovimo od cerkve, se še zadnjič ozremo na mojstrovine Toneta Kralja, ki nosijo pečat časa, v katerem so nastajale, ter z barvami in podobami podajajo zgodbo o zatiranju in hrepenenju slovenskega človeka pod tujo oblastjo.

V šali lahko rečemo, da smo najtoplejši sprejem doživeli v Bukovici. Zgodnja popoldanska ura je v teh dneh namreč kar prava, da začneš razmišljati o izrazih kot so kuhanje, cvrtje, pečenje in podobni. Zato nas je še toliko bolj presenetila številčna udeležba in pozornost, ki so nam jo namenili domačini in župljani okoliških vasi.
Po »vročem« sprejemu na soncu smo se hitro umaknili v zanimivo cerkev, saj se je njena gradnja začela med obema vojnama, lani pa so jo zaključili z umestitvijo kipov Srca Jezusovega in Srca Marijinega.

Naša pot proti končni postaji je zavila še v dom starejših občanov v Gradišče nad Prvačino, kjer je harmonika pognala na noge radožive stanovalce in marsikomu polepšala vroče ponedeljkovo popoldne.

Zadnja postaja drugega dne radijskega kolesarjenja je bil Dornberk. Po večerni maši se je trg pred cerkvijo napolnil in pričakalo nas je ubrano petje domačinov ter v noše oblečenih domačih pevk. Presenečeni, veseli in hvaležni smo se po druženju z domačini odpravili spat v tem vinsko in pevsko bogatem delu naše lepe domovine. 

V nadaljevanju pa kronologija drugega romarskega dne in fotografska kronika skozi objektiv Roka Mihevca.

19.00 Dornberk

Zadnja današnja postaja in nova presenečenja. Zanja so še posebej poskrbele kmečke žene v značilni noši, vse skupaj pa je pojasnil in umestil župnik Boštjan Toplikar.

17.30 DSO Gradišče nad Prvačino

 

15.57 Bukovica

Prav posebna dobrodošica...

14.07 Mirenski grad

"Tukaj gor je kar težko priti, še posebej če si bil prej deležen dobrega kosila," pravi Tone Gorjup.  Več pa si oglejte v videu.

12.00 Šempeter pri Gorici

S Kostanjevice je sledil spust navzdol, pa čisto malo navzgor in spet navzdol v Šempeter pri Gorici. Prvo dejanje pa je bila skupna opoldanska molitev, h kateri smo tudi danes prinesli vaše prošnje:

Nato pa nas je sprejel in nagovoril župnik Sašo Mugerli. Nataša se je z njim v eter pogovarjala tudi o zgodovinski povezavi med jutrišnjim praznikom in državnim praznikom 15. septebra.

Med drugim je dejal: »Ja, v primorskem človeku še vedno živi ta zavest, da ni samo po sebi umevno, da imamo svojo domovino, da govorimo slovenski jezik, da pojemo slovenske pesmi, za smo se pod fašizmom zelo borili, da smo to odhranili. In prav primorski duhovnik je imel tukaj pomembno vlogo, ker je bil na strani naroda, kjer je narod bodril, naskrivaj učil petja in zbiral ljudi, da so držali visoko moralo v tej borbi proti temu uničujočemu režimu, ki je bil fašizem. Ta bolečina še vedno tli, ampak prisotna je predvsem zavest hvaležnosti, da lahko danes govorimo slovensko, kot sem prej rekel, da smo povezani z vsemi ostalimi Slovenci v eni domovini. Tako da jaz mislim, da ta podarek praznika je zelo pomemben in hvaležnost Bogu za prav za vse to, kar imamo in nam ni bilo kar podarjeno, ampak smo se mogli zato se boriti.«

10.27 Kostanjevica

Poslanstvo najstarejše župnije v Novi Gorici, župnije Kapela je služiti ljudem, ki živijo na ozemlju župnije, in vsem, ki prihajajo na Kostanjevico kot romarsko božjo pot, pravijo bratje frančiškani, ki to poslanstvo vidijo v duhu sv. Frančiška, torej v preprostosti in iskrenosti. Tak je bil tudi tamkajšnji sprejem in veseli smo bili družbe veliko poslušalk in poslušalcev.

So se nam pa na Kostanjevici pridružili tudi prijatelji iz Solkana in nas opozorili na globoke korenine:

7.08 Jutro v Kanalu

»V Kanalu skrbimo za dobro pretočnost,« je bil včeraj zvečer hudomušen tamkajšnji novi župnik, in dodal: »Tukaj živijo srčni ljudje!« Da je to res smo spoznavali včeraj zvečer in tudi danes zjutraj.

Kje nas bo danes vodila pot

Srečamo se lahko na relaciji Kanal - Nova Gorica (Kapela) - Šempeter pri Gorici – Miren (Grad) - Bukovica - Dornberk.
Po jutranji sveti maši v Kanalu nas bo pot vodila skozi novogoriški konec, obiskali bomo tudi Dom starejših občanov Gradišče nad Prvačino, dan pa zaključili v Dornberku. 

In ne pozabite, v nahrbtniku so tudi vaše prošnje in zahvale:

Bodite z nami in spremljete naša oglašanja v živem radijskem programu, dogajanje pa najbolj sveže odmeva na našem FB profilu!