Napovedane spremembe v šolstvu delijo laično in strokovno javnost

Slovenija 09. 09. 2026, 13:20 Meta Potočnik

Rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 znanja 15-letnikov so slabši kot pred tremi leti. Če so na področju naravoslovja še v povprečju drugih evropskih držav, pa so pri matematični in bralni pismenosti precej pod povprečjem. Minister za izobraževanje Borut Rončević je že napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, v kateri je med drugim napovedal odpravo devetletke in prehod v sodobno osemletno osnovno šolo v šolskem letu 2028/2029.

Spremembe so nujne, če hočemo napredovati

Minister je trend slovenskih dosežkov označil za katastrofalen rezultat in poudaril, da to niso le številke, saj gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za prihodnost naše države. In zakaj za številne kritike devetletna osnovna šola, ki je postala obvezna leta 2003, ni bila uspešna, kar kažejo tudi rezultati raziskave?

Opazen je padec splošnega znanja in pismenosti, predolgo in preveč raztegnjeno opismenjevanje, inflacija ocen (vsi so odličnjaki), izguba delovnih navad in etike ter preveč birokracije namesto pouka. Zaradi teh nakopičenih težav je na mizi obsežna reforma: »Devetletko so uvedli z obljubo, da bo dodatno leto omogočilo postopno, bolj prijazno in kakovostno osvajanje znanja. A dolžina let šolanja še ni merilo znanja in kakovosti. Pomembno je, kaj učenec v tem času dejansko zna in zmore. Če smo šolanje podaljšali in opismenjevanje raztegnili na tri leta, znanje učencev pa pada, je potrebno nekaj spremeniti.«

Aktualni minister je napovedal sodobnejšo šolo z jasnimi standardi znanja z zgodnjim opismenjevanjem, v kateri otroci branje, razumevanje, pisno izražanje in pravopis utrjujejo in nadgrajujejo. Za otroke priseljencev, ki še nimajo zadostnega znanja slovenščine, bodo uvedli pripravljalni program in intenzivno učenje slovenščine. Poseben program bo pripravljen tudi za vključevanje romskih otrok.

»Država mora jasno določiti, kaj morajo učenci znati. Učiteljem in šolam pa mora zaupati, kako jih bodo do tega znanja pripeljali,« je še poudaril minister. Napovedal je več strokovne avtonomije in pristojnosti šol ter učiteljev in bistveno manj birokracije. Sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca. Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar je tudi napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. V načrtih imajo tudi ustanovitev učiteljske zbornice, ki bi prinesla več avtonomije učiteljem.

Eni zgroženi nad spremembami, drugi nad rezultati

Čeprav so na včerajšnji seji Odbora za izobraževanje, mladino in znanost razpravljali večinoma o predlogu brezplačnih vrtcev, pa poslanci niso mogli mimo napovedanih sprememb v šolstvu. Poslanka SDS, nekdanja profesorica slovenščine Adrijana Kocjančič, je opozorila na pomisleke opozicije v času Gabrove reforme šolstva, ki jih takratna vlada ni upoštevala: »Pozdravljam, da se je ministrstvo te vlade lotilo ambiciozno tudi novih načrtov, da se bo v slovenskem šolstvu vendarle nekaj premaknilo in spremenilo in ne bomo tako vehementno vrgli čez rame teh mednarodnih meritev znanja naših učencev.«

Največ pomislekov imajo nekateri šolski strokovnjaki in sindikati, ki opozarjajo, da so bile odločitve sprejete prehitro in brez javne razprave. Tako je predsednik Združenja ravnateljev Saša Božič priznal je, da so predlogi o ukinitvi devetletke popolno presenečenje tudi za vse ravnatelje. Težko si predstavlja, kako naj bi šole tako ogromen preobrat sploh izpeljale v le dveh letih.

Nekdanji šolski minister je izrazil Vinko Logaj, ki je več kot desetletje vodila Zavod RS za šolstvo bil nad napovedmi ministra Rončevića zgrožen: »Trend upadanja pismenosti smo zaznali že v preteklosti in iz tega razloga smo šli v celotno kurikularno prenovo, v kateri je sodelovalo približno 900 strokovnjakov. Šolski sistem ni tako enostaven, da se lahko kar od danes do jutri nekdo spomni pa javno zbega ljudi, kaj vse bo spremenil. To se mi zdi neresno in neodgovorno do tako kompliciranega in tako zahtevnega in pomembnega nacionalnega podsistema, kot je javno vzgojo in izobraževanje.«

Odpor je mogoče pričakovati tudi v šolah, pa ne nujno zato, ker bi učitelji nasprotovali spremembam. Vsaka velika reorganizacija namreč pomeni nove programe, učbenike, urnike, sistematizacije, usposabljanja in negotovost glede delovnih mest, je v komentarju portala zanima.me zapisal Tomaž Kavčič.

Šolski minister Rončević je šel na okope. Zdaj mora dokazati, da ve, kaj dela - Zanima.me

Odzval se je tudi predsednik državne komisije za vodenje Nacionalnih preizkusov znanja in profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti Janez Vogrinc, ki razloge vidi tudi v celotni družbi, saj je očitno, da tudi odrasli redko berejo knjige in jim zborni knjižni jezik ne predstavlja vrednote. Med ukrepi je izpostavil, da morajo biti natančno postavljeni standardi znanja, ki jih morajo učitelji dosledno spoštovati. Za vsakega učenca, ki ne dosega predvidenih standardov znanja, je treba nemudoma pripraviti individualni načrt dela. To še zlasti velja za razvijanje bralne pismenosti.