Dve leti po ujmi Karitas še vedno na terenu v podporo najbolj prizadetim

Pogovor o | 07.08.2025, 08:00 Petra Stopar

Druga obletnica najhujše ujme v samostojni Sloveniji, ki je bila 4. avgusta, je bila središče tokratne oddaje Pogovor o. Predstavnika Karitas sta spregovorila o stiskah prebivalcev – številni od njih tudi danes potrebujejo pomoč, predvsem psihosocialno podporo. Finančna pomoč, ki je bila na razpolago, se medtem izteka, z izjemo posameznih primerov družin, ki so se na Karitas obrnile za pomoč pri zbiranju donacij za nov dom.

Mnoge stiske so se pojavile šele kasneje

Danilo Jesenik Jelenc, koordinator materialne pomoči pri Slovenski karitas, je povedal, da je ta humanitarna organizacija v letu 2023, ko so Slovenijo prizadele poplave, preko svoje mreže neposredno pomagala več kot 4000 gospodinjstvom, pri čemer je porabila skoraj 11 milijonov evrov. Tudi v letu 2024 so na Karitas pomagali 635 gospodinjstvom, predvsem finančno, v skupni višini dobrih treh milijonov evrov. Pomoč gospodinjstvom se je nadaljevala tudi letos.

»Našteli smo jih doslej 54 (gospodinjstev), prejeli pa so pomoč v višini 285.000 evrov. S tem želimo povedati, da je bilo zelo pomembno pomoč ne dati takoj in vsem naenkrat, ampak v nekem daljšem obdobju, zato ker so se mnoge stiske pojavile šele kasneje. Nato so nas opozorili tudi v sestrskih Karitas, zlasti v Nemčiji, kjer so jih leta 2021 in še pred tem prizadele velike poplave,« je povedal Jesenik Jelenc in dodal, da je ta pomoč prišla prav konec lanskega leta in še letos, ko so nekateri ljudje izvedeli, da njihov stanovanjski objekt ni več na seznamu za rušenje in niso bili več upravičeni do odškodnine ali nadomestne gradnje.

Najhuje prizadeti so bili starejši

Andreja Verovšek, koordinatorka za psihosocialno podporo pri Slovenski karitas, se spominja, da je bilo v ujmi najtežje starejšim, »ki morda sami živijo, je partner že umrl, so osamljeni, nimajo nikogar, s katerimi bi delili ... Prišli so seveda do njih prostovoljci Karitas, ni pa bilo toliko te vsakodnevne podpore, da bi se čutili, da so del neke skupnosti, kjer je to sočutje in kjer skupaj premagujemo težave«.

Pozivi občin vladi

Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik obžaluje, da so se ponekod postopki pri preselitvah in nadomestnih gradnjah tako vlekli: »Žal je, da to prihaja šele po dveh letih, pri nas tisti, ki bodo gradili, sicer sredstva imajo, tisti, ki prihajajo iz drugih občin, ne, še vedno pa čakajo, da bo prostorsko urejeno in da bodo začeli graditi. Šele po dveh letih. To je velika napaka vlade.« Glede same obnove po poplavah meni, da je sodelovanje z državo večinoma dobro.

S tem se strinja tudi župan Kamnika Matej Slapar, ki pa kljub temu opozarja, da so določena območja v kamniški občini še vedno ogrožena. »Recimo nalogo za sanacijo plazu Blate, ki je v občini Kamnik in Cerklje, ima država, pa dejansko do danes še nismo našli nekih trajnih rešitev, in to območje, ki je pod tem plazom, je še vedno alarmirano z alarmnim načrtom, če bi prišlo do kakršnihkoli premikov. To ni najboljše zagotovilo za kvalitetno bivanje občank in občanov,« je menil. Sanacijo plazu Blate je prevzela Direkcija za vode, saj se nahaja na vodotoku oz. neposredno ogroža sam vodotok, so pred časom pojasnili predstavniki urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč.