Mostovi solidarnosti: 3. dan – "Gospod, ni še čas za nebesa..."

Novice | 13.08.2023, 13:56 Maja Morela Robert Božič

Nemogoče je ostati ravnodušen ob pričevanjih, ki jih naši neumorni sodelavci prinašajo iz najbolj prizadetih območij. Danes smo na škofjeloškem koncu, prva javljanja v naš program pa so nastala tik pred prenosom nedeljske sv. maše. Ob 10.00 smo jo prenašali iz župnije Poljane nad Škofjo Loko.

Iz tamkajšnje širše okolice, kjer so hudourniške poplave naredile veliko škodo, naše sodelavke in sodelavci, Mateja Feltrin Novljan, Marko Zupan, Alen Salihovič in Lidija Zupanič danes prinašajo številne zgodbe. Zgodbe strahu, zgodbe žalosti, pa tudi zgodbe dobrote, medsebojne pomoči in solidarnosti. Sicer pa spremljajte današnje dogajanje v našem živem programu, aktualen utrip s terena pa je ažuren tudi na našem FB profilu.

Tudi danes vas vabimo, da se po svojih močeh vključite v pomoč kot prostovoljci, prek Karitas pa lahko ljudem, ki so jih prizadele poplave, pomagate tudi z darovi.

16:11 Plazovi zasuli vsa poslopja na kmetiji Omovšek

˝Plazovi so zalili novo in staro hišo, hlev, garaže, praktično vsa poslopja na naši kmetiji,˝ je povedal Jernej Omovšek. Zasuti so bili z blatom, nekje z metrsko ali pol metrsko plastjo. Gibanje okoli objektov ni bilo več varno, zato se je morala njegova družina, prav tako živali, izseliti. Bili so deležni veliko pomoči domačih, sosedov in gospoda župnika. Omovška najbolj skrbi sanacija plazov. Vseeno pa optimistično gleda na prihodnje dni obnove.

Janez Arnolj pravi, da je bilo nepredstavljivo, kar se je zgodilo, a je ljudi v Poljanski dolini še bolj povezalo. ˝Stopili smo skupaj in tisti, ki jih ujma ni tako zelo prizadela so priskočili na pomoč tistim bolj ogroženim. Najbolj pomembno je, da smo v teh časih sočloveku blizu.˝  

Franc Dolenc, predsednik KS Poljane in predsednik RK Poljane pa je Alenu povedal, da si je kot humanitarec v teh dneh ogledal razmere in presodil, kje so najbolj potrebni pomoči. V teh dneh si želi čim več sočutja in dobrega medsebojnega razumevanja. 

12.50 "Gospod, ni še čas za nebesa, imam še štiri otroke."

Mateja Tušek je polna čustev pripovedovala svojo zgodbo, kako jo je odnesel plaz. Začelo se je v petek zgodaj zjutraj, ko so jo zbudile sirene. Okrog hiše je voda nanesla že sosedove tlakovce, nekaj časa za tem še del plaza, ki je vdrl v hišo. Z mehanizacijo je Matejin partner na eni strani doma reševal, kar se je reševati dalo, Mateja pa je z lopato odmetavala material na drugi strani hiše. Pomagala sta jima še brat in nečakinja.

Nakar je Mateja zaslišala klic: ˝Mateja, beži!˝ Ozrla se je, videla, da se gmota zemlje in kamenja premika proti njej. Mislila je, da ji bo uspelo uiti, ampak preden se je zavedala, že jo je plaz odnesel s sabo. Krilila je z rokami, da bi se obdržala na površju. V stiski je dejala: "Gospod Bog, ni še čas za nebesa, imam še štiri otroke." Po nekaj časa se je ustavila v kupu drv, od koder so jo rešili njeni domači.

 

9.49 Pogovor z župnikom Jožetom Plutom

Jože Plut je poudaril, da je dolžnost kristjana v takšnih okoliščinah pomagati najprej ljudem. Izpostavil je primer zasute gospe, ki se je rešila z Božjo pomočjo. V stiski je dejala: »Gospod Bog, ni še čas za nebesa, imam še štiri otroke.«

Presenečen nad takšno vero Jože Plut občuduje odnose med farani, ki si pomagajo, cerkev so prišli čistit tudi tisti, ki se bogoslužij običajno ne udeležujejo. Čistijo tudi polja. Meni, da je treba pomagati kmetom, da bodo lahko pripravili vsaj nekaj hrane za živino, saj jim je odneslo zaloge krme.

8.50 Tik pred odhodom pogovor z Lidijo Zupanič in Mojco Kepic iz Karitas

Lidija je strnila včerajšnje vtise iz terena. Pravi, da ljudje ohranjajo iskrenost in hvaležnost za vsako ponujeno roko. Meni, da je takšna tragedija tudi dobra, sploh za medsebojne odnose v prihodnosti – za še večje potrpljenje, za še več dobrote med ljudmi. »Ob 10. uri bo sveta maša s katero bomo dan položili v Božje roke. Potem bo ekipo pot vodila do ljudi, do prijateljev, ki jim bodo ponudili objem tolažbe kot tudi konkretno pomoč v obliki paketov Slovenke Karitas,« pravi Lidija.

Mojca Kepic se je zahvalila vsem za darove in povedala, da so v paketih higienski pripomočki, osnovna hrana, čistila, rokavice, tiste stvari, ki jih ljudje v tem trenutku najbolj potrebujejo. Prostovoljci se zavedajo, kako pomembno, je da prizadetim ponudijo ramo, na katero se lahko naslonijo in zaupajo svoje stiske, morda potočijo tudi kakšno solzo.