Kako hitro so bili izvoljeni zadnji papeži?

Svet | 07.05.2025, 13:15 Marta Jerebič

Tokratni konklave bo po številu sodelujočih kardinalov najštevilčnejši v zgodovini. 133 kardinalov, ki bo volilo novega papeža, prihaja iz 71 držav. Prvič so zastopane nekatere države, ki doslej še nikoli niso imele svojega kardinala v konklavu, med njimi je srbski kardinal Ladislav Nemet. Na nek način pa je prisotna tudi Slovenija, saj bo svoj glas za novega papeža oddal argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič.

Od kod prihajajo kardinali?

V Sikstinski kapeli bodo še vedno prevladovali kardinali iz Evrope – 53 jih je, a se je njihova teža s Frančiškovimi konzistoriji močno zmanjšala. Iz obeh Amerik prihaja 37 kardinalov, iz Azije 23, iz Afrike 18, štirje so iz Oceanije.

Starost

Najmlajši šteje le 45 let. Gre za Mikola Bychoka, avstralskega kardinala ukrajinskega rodu, ki je škof eparhije svetih Petra in Pavla Ukrajincev v Melbournu. Najstarejši je nekdanji madridski nadškof 79-letni Carlos Osoro Sierra. Sicer pa je povprečna starost kardinalov volivcev 70 let. 80 odstotkov jih je imenoval papež Frančišek. Veteranov, ki jih je imenoval še Janez Pavel II., je 5: Francoz Philippe Barbarin, Hrvat Josip Bozanić, Madžar Péter Erdő, Vinko Pujlić iz Bosne in Hercegovine ter Peter Turkson iz Gane.

Cerkev ni samo Evropa

Prvič v zgodovini ima 15 držav svoje avtohtone kardinale volivce, med njimi Haiti, Zelenorstski otoki, Mjanmar, Papua Nova Gvineja, Malezija, Vzhodni Timor, Singapur, Tonga, Južni Sudan, Švica, Luksemburg in Srbija. Skratka geografska pestrost, ki ponazarja, da Cerkev ni samo Evropa, ampak je živa tudi na obrobjih sveta oziroma priznava, da se misijonarsko težišče nagiba proti jugu in vzhodu sveta.

Redovi

Papež Frančišek je bil prvi papež jezuit. Na tokratnem konklavu 33 kardinalov pripada 17 različnim redovom, med njimi sta tudi lazarist Vinko Bokalič Iglič in verbit Ladislav Nemet.

In kako hitro so bili izvoljeni papeži v zadnjih 100 letih?

Drugi dan konklava so bili izvoljeni Pij XII. (3. krog), Janez Pavel I. (4. krog), Benedikt XVI. (4. krog) in Frančišek (5. krog). Tretji dan konklava Pavel VI. (6. krog) in Janez Pavel II. (8. krog). Četrti dan Janez XXXIII (11. krog). Najdaljši konklave v zadnjih 100 letih pa je bil leta 1922, ko je bil Pij XI. izvoljen šele peti dan oziroma v 14. krogu. Dolžina konklava seveda odraža poenotenost oziroma razdeljenost kardinalov glede kandidatov.

Najdaljši konklave v zgodovini

Najdaljši konklave je potekal v 13. stoletju, trajal je 2 leti in 9 mesecev ter pripeljal do izvolitve Gregorja X. Ta je, da se kaj takega ne bi ponovilo, reformiral postopek volitev. Med ukrepi je bilo predvideno, da če tri dni po začetku konklava ne bi prišlo do izvolitve, bi se kardinalom za naslednjih pet dni zmanjšalo število jedi z dveh na eno. Če tudi po teh petih dneh ne bi bilo izvolitve, bi bili obroki omejeni le na kruh, vodo in vino. Določeno je bilo tudi, da kardinali med konklavom ne prejemajo nikakršnega plačila.

Danes so pravila taka, da po 34. krogu glasovanja odločajo samo še med dvema kandidatoma, ki sta na zadnjem glasovanju prejela največ glasov, še vedno pa mora kandidat za izvolitev zbrati dve tretjini glasov.