Svetoletno romanje zakoncev in družin soboške škofije

Cerkev na Slovenskem 24. 11. 2025, 09:26 Rok Mihevc

Zakonci in družine škofije Murska Sobota, so 15. novembra so poromali skozi sveta vrata stolne cerkve. Ob nagovoru škofa Janeza Kozinca, zakramentu sprave in pričevanju zakoncev Kosi so poglobili razumevanje jubilejnega leta. Sveto mašo je spremljalo spodbudno škofovo oznanilo o vztrajnosti v veri. Po sveti maši so se romarji družili v župnijskem domu ter izrazili željo po nadaljnjem povezovanju in skupnem gradnji življenja v škofiji. Pišeta Gorazd in Sonja Tivadar.

Na pobudo zakoncev naše škofije, ki smo povezani v društvu Družina in Življenje in ob podpori našega novega škofa, pomoči stolne župnije ter sester Hčera Marije Pomočnice, smo v soboto, 15. novembra 2025, zakonci in družine poromali skozi sveta vrata naše stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti.

Že na začetku slovesnega obreda, ko sta nas pred svetimi vrati sprejela in nagovorila g. škof msgr. dr. Janez Kozinc in stolni župnik g. Goran Kuhar, smo začutili, da smo deležni milosti upanja, osvobajanja, pravičnosti in odrešenja, ki nam jih prinaša sveto, jubilejno leto. Ob zakramentu sprave, ki smo ga lahko opravili v stolnici, smo doživljali pomen jubileja, ki je v obhajanju „leta Boga, ki je Gospod nebes in zemlje, ki je Oče vseh ljudi, posebno zatiranih in zapuščenih, vseh, ki so potrebni dobrote in usmiljenja" (M. Benedik, Sveto leto, Pomen jubileja).

Pred sveto mašo smo prisluhnili pričevanju zakoncev Matjaža in Simone Kosi, ki sta nam romarjem (skupaj se nas je zbralo okrog 120) doživeto predstavila skupno življensko pot, svoje radosti in preizkušnje. Iz njunega pričevanja smo med drugim tudi izvedeli, da že nekaj časa objavljata video posnetke na raznih spletnih kanalih, s katerimi med drugim sporočata, da je zakonsko in družinsko življenje vrednota, za katero se splača potruditi.

Za naše otroke so v času pričevanja prijazno poskrbele sestre Marije Pomočnice skupaj s skavti, za kar smo jim iskreno hvaležni. Prav lepo je bilo zunaj videti živahno tekanje in vesel smeh otrok na ploščadi pred cerkvijo, ki se je potem nadaljeval v vrtcu Lavra.

Po pričevanju smo slavljenje dobrega Boga nadaljevali s sveto mašo, ki jo je daroval g. škof, ob somaševanju ljutomerskega župnika g. Gorana Merice. Evharistija je vrhunec življenja vsakega kristjana, ob vzpodbudnih besedah g. škofa in čudoviti glasbeni spremljavi razširjenega družinskega ansambla, pa je tokratna bila še posebej doživeta.

„Vse bo prešlo, saj je vse na tem svetu minljivo," nas je v pridigi nagovoril g. škof ter ob navezavi na božjo besedo tega dne nadaljeval, da „ja, prišli bodo dnevi, ko tudi od z lepimi kamni okrašenih templjev ne bo ostal kamen na kamnu," ampak „ostanimo pogumni kljub preganjanjem, ne pustimo se zavesti lažnim prerokom, vztrajajmo na poti za Jezusom Kristusom, ki nam bo dal modrost, ki ji nihče ne bo mogel ugovarjati" (Lk 21, 5-19).

Romanje smo po sveti maši zaključili s pogostitvijo v prostorih župnijskega doma, kjer smo v prijetnem druženju ostali kar nekaj časa, si izmenjali izkušnje družinskega življenja in tudi delovanja zakonskih skupin.

Pravijo, da pri Bogu ni naključij. Tako gotovo ni bilo naključje, da smo opisane milosti svetoletnega romanja bili deležni ravno na god sv. Alberta Velikega, zavetnika teologov in naravoslovcev, ki je glede na življenjsko pot našega škofa gotovo tudi njegov zavetnik.

Naj bomo tudi z njegovo priprošnjo v naših družinah, župnijah, škofiji in širši družbi še naprej deležni „milosti in usmiljenja, odpuščanja in sprave med sprtimi, spreobrnitve in pokore", kot je sv. Janez Pavel II. zapisal v svojem apostolskem pismu V zarji tretjega tisočletja.

Hvaležni smo, da smo se pri pripravi na to romanje zakonci naše škofije lahko povezali in si zato ob podoživljanju opisanega želimo, da bi se v naši škofiji v tem duhu srečevali še večkrat. Načrtov je nastalo kar precej. Naj nam pri uresničevanju le-teh pomaga dobri Bog, „saj se zaman trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše" (Ps 127,1).

Gorazd in Sonja Tivadar