Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Macesnova gorica (foto: Jože Bartolj)
Macesnova gorica | (foto: Jože Bartolj)

Sporen prenos posmrtnih ostankov iz Macesnove gorice sprožil ostre odzive: »To niso kosti. To so naši ljudje.«

Politika | 02.04.2025, 13:10 Alen Salihović

Prenos posmrtnih ostankov več kot 3500 žrtev povojnih pobojev iz brezna Macesnova gorica pri Kočevskem Rogu v kostnico v Škofjo Loko je naletel na ostre odzive in kritike predstavnikov civilne družbe, sorodnikov pobitih ter strokovne javnosti. Kritike so usmerjene predvsem v samovoljno odločitev vlade, ki je brez soglasja sorodnikov in mimo Vladne komisije za prikrita grobišča.

Opozorilo pred trajno rešitvijo pod krinko začasnosti

Predsednik Nove Slovenske zaveze (NSZ) dr. Matija Ogrin v svoji izjavi opozarja, da gre pri vladni odločitvi za prikrit poskus trajnega zaključka vprašanja pokopa žrtev brez ustrezne rešitve. »Govori se o začasni lokaciji, a v resnici bo prenos v Škofjo Loko pomenil konec vsake nadaljnje pobude. Mediji bodo utihnili, žrtve pa ostale brez pravega pogreba,« opozarja Ogrin.

Dodaja, da bi bil začasni prenos sprejemljiv, če bi Vlada hkrati sprejela sklep, da bodo žrtve pokopane v Ljubljani. »Možnosti so obstajale – zakonodajne ali upravne. A Vlada ni bila pripravljena sprejeti nobene,« še navaja in obtožuje oblast, da želi »počistiti prizorišče« pred majsko proslavo 80-letnice konca druge svetovne vojne.

Nasprotovanje tudi s strani Vladne komisije

Podobno kot NSZ je tudi Vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana nasprotovala prenosu brez predhodnega sprejema veljavnega akta o dokončnem pokopu v Ljubljani. Kljub temu je bil prenos posmrtnih ostankov po odločbi Ministrstva za obrambo že izveden.

“To niso kosti. To so naši ljudje.”

Dr. Ogrin poudarja, da dostojen pokop žrtev ni le fizično dejanje, temveč tudi moralna dolžnost: »V evropskem izročilu dostojen pokop vključuje javno imenovanje žrtev, opredelitev njihovega trpljenja in obsodbo zločina, ki jih je vzel. Toda politični dediči komunizma te obsodbe niso sposobni izreči.«


Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo: »Ne poslušamo Antigone, temveč Kreona.«

Tudi Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ostro nasprotuje vladni odločitvi. Predsednica iniciative Vlasta Doležal Rus, poudarja, da gre za »nacionalno sramoto«, saj je bil prenos izveden mimo svojcev in brez soglasja organizacij, ki zastopajo njihove interese.

»Zdi se, da še nismo sprejeli Antigoninega humanega sporočila. Še vedno nam vladajo razni Kreoni,« je zapisala v izjavi. Ob tem opozarja, da edini legitimni odločevalci o kraju pokopa ostajajo svojci žrtev.

Poziv k civiliziranemu ravnanju in pravični obravnavi vseh žrtev

Predstavniki NSZ in civilne iniciative Prebudimo Slovenijo opozarjajo, da se z nespodobnim ravnanjem nadaljuje praksa razdeljevanja žrtev na »prvorazredne« in »drugorazredne«, kar naj bi se že zgodilo pri pokopu žrtev Hude jame na Dobravi pri Mariboru. »Zdaj bomo dobili še eno Dobravo,« svari dr. Ogrin.

Obe organizaciji tako pozivata k spremembi stališča vlade ter k vključitvi svojcev in pristojnih organizacij v iskanje končne rešitve. Prenos, kot je bil izpeljan, po njihovih besedah ne pomeni sprave, temveč nadaljnje poglabljanje delitev.

Politika, Novice
Posteljica, kamor lahko matere odložijo svojega otroka, če zanj ne morejo skrbeti (photo: društvo Betlehem) Posteljica, kamor lahko matere odložijo svojega otroka, če zanj ne morejo skrbeti (photo: društvo Betlehem)

Želela bi si, da bi bili tiho ...

Vse več organizacij in ustanov si prizadeva pomagati mamam v stiski, ko se znajdejo v nepričakovani ali tudi nezaželeni nosečnosti. Podporo jim je izrekel Pohod za življenje, ki je prejšnjo ...

Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca) Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca)

Študentski dom - kalilnica za življenje

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili utrip in bivanje v študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca, ki deluje v Zavodu sv, Stanislava v Ljubljani. Z nami so izkušnje bivanja ...