Pri izvajanju dolgotrajne oskrbe po novem zakonu še veliko ovir

Pogovor o | 13.03.2025, 16:00 Petra Stopar

Od 1. julija letos zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva obvezno plačevanje prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki bo – poleg sredstev iz proračuna – temelj za financiranje sistema dolgotrajne oskrbe. Trenutno je na vstopnih točkah centrov za socialno delo možno vložiti vlogo za prvo od pravic – oskrbovalca družinskega člana. V juniju bo možno zaprositi tudi za dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, 1. decembra pa začneta veljati še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka (ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana). Sistem socialnega varstva je že več mesecev pred zelo težkim izzivom, kako te storitve kakovostno in pravično zagotavljati tudi v praksi, saj je še veliko nejasnosti, smo slišali v naši oddaji Pogovor o.

Koliko plačamo in kaj za to dobimo?

V imenu upokojencev je predsednica programskega sveta Starejši za starejše, ki deluje v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije, Vijola Bertalanič, opozorila, da izkušnje na terenu kažejo, da so ljudje zelo malo seznanjeni s tem, kako bo po novem urejena dolgotrajna oskrba: »Prvo, kar smo ugotovili na izobraževanju naših izobraževalk na področju programa Starejši za starejše, je, da ljudje o samem zakonu zelo malo vedo, o pravicah pa še manj. Tam je ena gospa konkretno rekla: 'Vi mi povejte, koliko plačam in kaj za to dobim' in tu moramo dati poudarek in pravo informacijo. Moramo tudi reči, da če to plačajo tudi svojci, da so pozneje pa manj obremenjeni, ko je potrebno nekoga dati v dom ali karkoli podobnega. Ker to je vedno problem, ko mora nekdo zraven nekaj doplačevati, včasih tudi 1000 evrov in še več. Dotaknili smo se tudi enakosti. Enakosti zaenkrat v Sloveniji ni. Nekatere občine si lahko privoščijo, da pomoč za starejše na domu plačajo v celoti. Potem se posameznik ne obremenjuje, npr. v Ljubljani ali pa pri nas v občini Odranci, ki je malo boljše stoječa. Drugi pa pač tisto, kar jim zakon nalaga, tudi plačajo. Ali so ljudje krivi, da živijo v takšni ali drugačni občini?«

Enakosti zaenkrat v Sloveniji ni. Nekatere občine si lahko privoščijo, da pomoč za starejše na domu plačajo v celoti. Potem se posameznik ne obremenjuje, npr. v Ljubljani ali pa pri nas v občini Odranci, ki je malo boljše stoječa. Drugi pa pač tisto, kar jim zakon nalaga, tudi plačajo. 

Ministrstvo: Oskrbo na domu (in oskrbovalca družinskega člana) bo pokrilo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo

Na to je državni sekretar z Ministrstva za solidarno prihodnost dr. Luka Omladič odgovoril, da je bilo ravno na podlagi takšnih težav sprejeto to, da bo zakon omogočil, da bo »oskrba na domu v celoti financirana iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej ni niti prispevka uporabnika niti prispevka občine«. Dejal je, da je v zdaj veljavnem sistemu neenakost tako rekoč največja, kolikor je mogoče. »Praktično vsa dolgotrajna oskrba je plačljiva iz lastnega žepa. Celotno oskrbo v domu za starejše danes plačate sami. Če ne morete, se obremeni svojce ali pa pomaga občina, seveda s tistimi kljukicami, ki zraven pridejo. Pomoč na domu je tudi v veliki meri plačljiva, ostalega pa ni. Če ne bi sprejeli, kar smo sprejeli, bi se ta neenakost samo še povečevala. Predpostavka tega zakona je, da to neenakost prekinemo, da vzpostavimo pravico do dolgotrajne oskrbe kot univerzalno zavarovanje za vse državljane, za kar pa seveda so potrebna tudi ustrezna sredstva,« je pojasnil. Ob tem je spomnil na obvestila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih je ta pošiljal konec lanskega leta vsem državljanom, ki so dopolnili 18 let, o tem, da so po novem zakonu upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe in vključeni v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, »za to je pa treba tudi nekaj prispevati«.

Predpostavka tega zakona je, da to neenakost prekinemo, da vzpostavimo pravico do dolgotrajne oskrbe kot univerzalno zavarovanje za vse državljane, za kar pa seveda so potrebna tudi ustrezna sredstva.

ZDUS: Upokojenci bodo v neenakopravnem položaju z ostalimi plačniki, pripombe tudi s strani delodajalcev

Zakon o dolgotrajni oskrbi namreč določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Da so v ZDUS proti zakonskemu določilu, da upokojenci plačujejo obvezni prispevek, ki je določen v višini 1 odstotka iz neto pokojnin, je dejala Bertalaničeva. Opozarjajo, da »bodo upokojenci v neenakopravnem položaju z ostalimi plačniki, ki odvajajo prispevek iz bruto osebnega dohodka, kar običajno ne pomeni znižanja plač zaposlenih«. V ZDUS razmišljajo tudi, da bi sprožili ustavni spor.

V teh dneh so k zamiku plačevanja prispevka pozvali tudi delodajalci, saj menijo, da je višina sredstev, ki jih je treba zbrati za dolgotrajno oskrbo, predstavljena netransparentno. Na ministrstvu za solidarno prihodnost njihovi zahtevi ne nameravajo ugoditi. Priprave na vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe potekajo v skladu z načrti in ne vključujejo zamika katerega koli mejnika, so poudarili danes za STA.

Koliko bo znašala cena oskrbnin v domovih?

Dr. Omladič je v Pogovoru o povedal, da je glavna sprememba, ki jo bodo občutili uporabniki, bistveno zmanjšanje cene oskrbnine v socialnih zavodih oziroma domovih za starejše: »Tu imamo sicer zelo velike variacije, ampak recimo, če za neko nižjo kategorijo gospa plača 800 evrov oskrbnine, za najvišjo kategorijo plača tudi do 1500 ali pa 1600 evrov. Zdaj pravzaprav ne bo več te razlike. Oskrbovanec oskrbe ne bo več plačal, ampak bo domu plačal samo še stroške prehrane in nastanitve, medtem ko bo oskrbnina krita iz zavarovanja, ne glede na to, ali potrebujete več ali manj oskrbe. Številka, ki je realna znotraj teh parametrov, je recimo 600 evrov za stroške prehrane in stanovanja v nekem domu. 600 evrov bo tisti strošek, ki ga bo oskrbovanec plačal, ne glede na ceno oskrbe in nič več. Tu seveda bodo neke variacije, od doma do doma so lahko stroški različni, če si v enoposteljni sobi, če si v večposteljni sobi ... Ampak naš cilj je, da v nobenem primeru tu ne bomo šli čez tisto vsoto, ki je, kot rečemo, zajamčena pokojnina in se giba tam maksimalno 700 evrov in še nekaj. Tudi naši izračuni kažejo, da smo nekje v tem območju,« je pojasnil in dodal, da bodo na ministrstvu natančno številko pravočasno sporočili.

Naš cilj je, da v nobenem primeru tu ne bomo šli čez tisto vsoto, ki je, kot rečemo, zajamčena pokojnina in se giba tam maksimalno 700 evrov in še nekaj. 

Socialna zbornica: Na terenu veliko nezadovoljstva, ljudi je treba ustrezno informirati

Prof. Suzi Kvas, generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije, krovnega strokovnega združenja v socialnem varstvu, pa je povedala, da se izvajalci dolgotrajne oskrbe najbolj bojijo, kako bodo zagotovili kadre za vse te storitve, ki jih bo treba po zakonu s 1. julijem izvajati. Tudi plačna reforma je bila po njihovem le kaplja v morje, kateri je z januarsko uveljavitvijo sledilo veliko razočaranje za socialne oskrbovalce. Nadaljevala je: »Kot druga zelo velika težava izvajalcev je financiranje, kajti vedo, da ne bodo takoj s prvim julijem dobili nekih sredstev, ampak bo treba na ta denar počakati. Tretja stvar pa je v bistvu informiranje javnosti. Vsi se zavedamo, tako izvajalci kot Socialna zbornica in uporabniki, da smo 20 let čakali na ta zakon, da je nujno potreben in da je zelo dobro, da ga je ta vlada začela z nekimi koraki peljat. Vendar moramo dati tudi jasno vedeti vsem ljudem, da ne bomo vsega mogli začeti s 1. 7. Se pravi, da se bodo stvari začele postopoma uvajati, da umirimo ljudi, da ne bo s 1. 7. tako velikega nezadovoljstva, kot se nekako zdaj kaže na terenu.« Dodala je še, da smo vsi na isti ladji, saj bomo v prihodnosti vsi potrebovali te storitve, zato je prav, da rešijo trenutno najbolj pereča vprašanja v skupnem dialogu.

Moramo dati tudi jasno vedeti vsem ljudem, da ne bomo vsega mogli začeti s 1. 7.