Zakon o dolgotrajni oskrbi: Hude pomanjkljivosti in nedorečenosti

Pogovor o 23. 07. 2023, 15:30 Petra Stopar

Državni zbor je na petkovi izredni seji, z 52 glasovi za in 10 proti, še drugič potrdil zakon o dolgotrajni oskrbi, potem ko je Državni svet nanj izglasoval odložilni veto. Čeprav v stroki in v zainteresirani javnosti pozdravljajo sprejem podlage za sistemsko urejanje področja dolgotrajne oskrbe, pa opozarjajo tudi na več pomanjkljivosti in nedorečenosti. Nekatere smo naslovili tudi v oddaji »Pogovor o«.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije ocenjujejo, da zakon upokojence diskriminira, ker bodo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo – ta naj bi bil uveden v letu 2025 –  plačevali od neto pokojnine, in ne iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kot to velja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdus Rosvita Svenšek pa je izrazila še eno skrb, in sicer glede t. i. E-oskrbe na daljavo, storitve, ki preko elektronskih zapestnic zagotavlja 24-urno povezavo 5000 starejših z zdravstvenim osebjem: »Zdaj ta oskrba se plačuje iz evropskih sredstev na podlagi projekta, ki ugasne septembra.«

Toda pravica do e-oskrbe po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi takrat še ne začne veljati, ampak šele 1. julija 2025, hkrati z začetkom izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu.

»In zdaj imamo v Sloveniji problem, kako zakrpati to luknjo, dogovarjata se ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za solidarno prihodnost, da se najde prava pravna podlaga, da se to financiranje lahko nadaljuje. Sicer bi teh 5000 upokojencev, ki je zdaj priklopljeni, moralo ali vrnit aparature ali pa plačevati na mesec 35 dodatnih evrov za to, da ta storitev teče naprej.«

Ko govorimo o oskrbi v instituciji, v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije po besedah sekretarja Denisa Sahernika dvomijo, da bodo vsi stanovalci po novem zakonu plačevali manj kot danes.

»Dodatno lahko opozorim, da tudi v tem trenutku še nimamo sprejetega pravilnika o nastanitvi in prehrani. Dodatni argument je tudi ta, da to, kar danes dobijo stanovalci na svoj osebni račun, kot dodatek za pomoč in postrežbo, bo sedaj preveden v sistem dolgotrajne oskrbe, tako da na osebni račun teh dodatkov več ne bodo dobili. Člen, ki ga moramo omeniti, je drugi odstavek 74. člena, ki govori o tem. Da storitve dolgotrajne oskrbe, ki presegajo določen obseg, se lahko opravijo v javni mreži in jih plača uporabnik sam. To je naše ključno opozorilo, da je obseg pravic, ki je določen, prenizek.«

Medtem ko v obstoječem sistemu uporabniki dobijo več, je dejal Sahernik, ki upa, da bo to še ustrezno urejeno s pravilniki in podzakonskimi akti. Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost Luke Omladiča, bodo sistem urejali naprej v skladu z načelom previdnosti.

»Zakon o dolgotrajni oskrbi je postavil zdaj nek pomemben temelj za razvoj sistema, za razvoj obstoječih oblik in tudi za razvoj novih oblik, in šli bomo korak po korak. «

V zvezi s financiranjem je vodja poslancev NSi in prejšnji minister za delo Janez Cigler Kralj dejal, da vlada na začetku mandata obljubljala razbremenitev plač in pokojnin: »Dobili smo pa še dva obvezna prispevka in še en samoprispevek na zalogo. Občutek imamo, da vsaka napovedana reforma te vlade pomeni nov davek nov prispevek. Na koncu se pa bojimo, da ne bo nič od reform, ostali bodo pa višji davki in prispevki in obremenitve, kar pa ni prava pot.«

Celotnemu posnetku oddaje lahko prisluhnete v našem avdio arhivu.