Ko aktivisti vladajo ...

Kmetijstvo | 13.01.2025, 06:17 Robert Božič

Vladi se mudi. Novo leto je jasen opomin, da se čas mandata neizprosno izteka in zato ne čudi, da se v proceduro sprejemanja v teh dneh seli morje predlogov zakonov, pravilnikov in uredb. Tako je tudi na področju kmetijstva, kjer se ne odpira le krovni zakon o kmetijstvu, ampak se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi ..., in tudi sporni zakon o zaščiti živali.

Spomnimo. Pri zakonu o zaščiti živali gre za enega najbolj razvpitih zakonov, ki ga je vladajoča koalicija izsilila in kljub nasprotovanju kmetijske in veterinarske stroke ter kmetov sprejela v začetku septembra leta 2023.

Zakon je bil nato dan v presojo na Ustavnem sodišču, ki sicer ni zadržalo izvajanja njegovih najbolj spornih členov, kot je to želel Državni svet, je pa obljubilo, da bo zadevo prednostno obravnavalo. Strokovna javnost namreč še vedno trdi, da je ustavno sporen. Pa ne zato, ker so ga pisale nevladne organizacije, ampak, ker na to zelo občutljivo področje posega aktivistično, na nepravilen in nestrokoven način.

Predstavnica Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, je v času sprejemanja tega zakona potrebovala kar pol ure nastopa, da je lahko poslance opozorila na vse pravne nedoslednosti in »ustavno nedopustnost« rešitev, ki jih je ta novi zakon prinesel.

Koalicijski poslanci so kljub temu Zakon o zaščiti živali podprli, zdaj pa očitno tudi sami predlagatelji ugotavljajo, da so pihnili mino in ga spreminjajo. O tem smo govorili v tokratni kmetijski oddaji.

MKGP noče sodelovanja KGZS?

Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih vključi, tako kot so bili dogovorjeni, v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek:

»No, ko smo jih decembra prosili, da nam vendarle dajo osnutke zakonov, ne samo izhodišč, je bil njihov odgovor zelo jasen. Ne. Počakajte na javno razpravo, od tukaj naprej boste kot vsi deležniki tudi vi, eni izmed mnogih, lahko to zakonodaje premleli...«

Kmetom in njihovim stanovskim kmetijskim organizacijam tako ne ostane drugega, kot da počakajo na besedila novih zakonov in potem v ustaljenem postopku sodelujejo s pripombami, ter zahtevajo drugačne rešitve.

Favorizirani in odrinjeni

Glede na to, da ima koalicija večino, je jasno, da bo kmečka stran le en deležnik v teh zakonodajnih postopkih, kdo pa je favorizirani deležnik, pa je minuli teden pokazala oddaja Tarča.

Ta je namreč med enakovredne sogovornike uvrstila predstavnika samooklicanega društva AETP, ki nepooblaščeno vdirajo na kmetije in tam snemajo obremenili material, s katerim potem prek povezav v medijih vodijo kampanjo proti živinoreji kot taki.

A prav medel in neprepričljiv nastop odgovornih v teh inštitucijah je v Tarči pokazal, da imamo v Sloveniji pri vodenju tega zahtevnega področja precejšnje težave.

Če bi jim res bilo za dobrobit živali ...

Če bi aktivistom oziroma somišljenikom prej omenjenega društva, ki so nepooblaščeno vdirali na kmetije in kot kaže celo v velike in po pravilih biovarnosti dobro varovane kokošje farme Jate Emone, ter tam snemali obremenilni material, torej če bi bilo aktivistom ter novinarjem Tarče, res za dobrobit živali, bi neustrezno ravnanje takoj, poudarjam takoj, ko so ga ugotovili prijavili in prispevek o tem takrat tudi objavili.

Tako pa ne preseneča, da se sproža dvom v avtentičnost nekaterih javnosti prikazanih posnetkov, to pa seveda terja previdnost pri obravnavi, da se taka objava ne spremeni v javni linč.

Ni zaskrbljujoče samo to, da je Tarča aktivistu društva, katerega člani oziroma somišljeniki so vdirali na kmetje in v farme ter snemali obremenilni material, dala enakovredno mesto v debati, in mu tudi omogočila, da je javno zahteval, da se v Sloveniji, ne glede na odločitve EU takoj z zakonom ukine možnost reje živali v kletkah, RTV je aktivistu tudi omogočila, da je javnosti povedal, da ni črnih ovc in so vsi isti.

Taka izjava lansirana v javnost namreč meče luč na vse rejce in vse mesarje in ljudi na podlagi domnevno enega ekcesnega dejanja navaja k razmišljanju, da so vsi slabi. To pa nikakor ne drži.

Aktivisti so Tarčo namreč na tak način izkoristili za udejanjanje ene od svojih nalog, ki so jih zapisali v statutu in sicer da gre za, navajam »boj proti izkoriščanju živali za potrebe človeka, predvsem pa boj za zmanjšanje obsega oziroma odpravo živinoreje, lova, ribogojstva, ribolova, uporabe živali za zabavo, za testiranja ter v varnostnih silah.«

V tem kontekstu pa je potrebno pohvaliti odziv ministrice Mateje Čalušić, ki je v tarči o željah po takojšnjem ukinjanju nekaterih rejnih praks povedala, da je nujen dialog vseh vpletenih strani, torej tudi rejcev in usklajeno delovanje znotraj EU.

Tarčo si lahko, če jo niste gledali v živo, ogledate v spletnem RTV arhivu in si z razumsko distanco ustvarite lastno mnenje.