Dr. Mateja Logar | (foto: www.svetopisemskimaraton.si)
Pet let od izbruha covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?
Slovenija Helena Križnik
Na Kitajskem so pred dobrimi petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in vzela številna življenja. Zdaj je covid-19 endemična bolezen, je torej stalno, a stabilno prisotna v populaciji, čeprav to še ne pomeni, da je njeno breme zmanjšano. Zaradi nje ljudje še naprej umirajo, vendar manj pogosto, kot na vrhuncu izbruha.
Novi koronavirus v manj kot dveh mesecih skoraj na vseh celinah
Visoka telesna temperatura, kašelj in oteženo dihanje, nemalokrat še izguba voha in sposobnosti okušanja. To so simptomi, ki so pred petimi leti dodobra prestrašili skoraj vsakega, pri katerem so se pojavili. Takrat namreč ni bilo nobenega jamstva, da bolezen ne bi prerasla v kaj hujšega. Njen povzročitelj je novi koronavirus, ki se je v manj kot dveh mesecih razširil na vse celine, z izjemo Antarktike. To je dosegel slabo leto pozneje. Ohromil je zdravstvene sisteme, gospodarstva in promet, države so v prizadevanjih za zajezitev okužb zapirale meje ter odpovedovale športne, kulturne in ostale prireditve. »Mislim, da si v tistem januarskem obdobju leta 2020 nihče ni predstavljal obsežnosti in razsežnosti, ki se bo dogajala v naslednjih ne samo tednih, ampak mesecih, celo letih. Vrsto let smo vedeli, da se bo zgodila neka pandemija, vendar se je bolj pričakovalo novo obliko gripe, tako da je bil ta novi koronavirus po svoje pravzaprav presenečenje,« je za naš radio povedala infektologinja dr. Mateja Logar.
To je bilo najbolj frustrirajoče obdobje...
Covid-19 nas je po njenih besedah postavil pred številne izzive. Bližino soljudi je zamenjala razdalja najmanj metra in pol, rokovanje ostale oblike pozdrava, druženje se je preselilo na splet. Otroci so se šolali na daljavo, številni ljudje so delali od doma, mnogi so ostali brez zaposlitve. Razkužila, rokavice in zaščitne maske so postali najbolj iskano blago. Ukrepov so se ljudje sprva bolj kot ne držali, nato so sledile kritike, celo upori. »Dalj časa, kot je trajala epidemija, manj je bilo solidarnega duha, več je bilo individualizma. Ta del je vedno bolj stopal v veljavo. Na žalost se je v našem okolju potem pojavila bolj politična konotacija in to je pravzaprav bilo, kar se strokovnosti tiče, najbolj zoprno obdobje, najbolj frustrirajoče obdobje. Ko si vedel, da imaš cepivo, da lahko zaščitiš ljudi, ki se niso želeli cepiti, a ne iz medicinskih razlogov, ampak povsem neracionalnih, ki so bili delno medijsko, delno politično sprovocirani,« je spomnila dr. Logar.
Covid-19 je še vedno lahko težka bolezen
Covid-19 je po uradnih podatkih zahteval več kot sedem milijonov življenj, a dejansko število umrlih zaradi novega koronavirusa je po nekaterih ocenah najverjetneje bližje 20 milijonom. Kako je danes? »Covid-19 je še vedno prisoten. Pri večini bolnikov bolj v obliki malo težjega prehlada z vročino. A pri teh, ki so imunsko slabeli, ki imajo pridružene težave, je še vedno lahko težka bolezen,« je pojasnila dr. Logar. Konča se lahko tudi s smrtjo, je dodala.
Znanstveniki so že opozorili, da bo prej ali slej izbruhnila nova pandemija. Nič lažja ne bo, je ob tem menila dr. Logar. »Določene izkušnje seveda so, ki jih bomo lahko uporabili, ampak tudi takrat se bomo na novo učili, spoznavali bolezen, vsak dan pričakovali nove podatke in upali, da bomo imeli čim prej zdravilo oziroma da bomo lahko bolezen ustrezno zajezili,« je ugotavljala dr. Logar.
