Sočutje ni pasivnost

Utrip Cerkve v Sloveniji | 18.11.2024, 08:54 Petra Stopar

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike.

»Sočutje, beseda, ki povzema vse molitve tedna zaporov, izvira iz latinske besede compassio, sestavljene iz besede 'passio' (trpeti) in 'com' (skupaj). Stojimo ob strani tistim, ki jih zaznamuje kazenskopravni sistem ... Odprtih src in misli vstopamo v človeško bolečino, strahove in hrepenenja. Sočutje ni pasivnost, marveč terja od slehernega aktiven odziv. Ko nas nagovarjajo zgodbe ljudi in njihove okoliščine trpljenja in njihovo hrepenenje, naj nas Sveti Duh ne vodi le v molitev, marveč v konkretno delovanje, kakršno koli ̶ majhno ali veliko. S tem ponujamo Bogu to, kar smo, naše okoliščine, naš čas, naše zmožnosti in naš glas,« ob tednu zaporov pravi zaporniški vikar Robert Friškovec.

V dneh tedna zaporov ne molimo le za »odgovorne« in »oškodovane« osebe, molimo tudi za njihove svojce, prijatelje, osebje zaporov, zaporniške duhovnike, pravosodne delavce, probacijsko službo in za vse tiste, ki s svojimi odločitvami vplivajo na življenja ljudi. V zaporniškem vikariatu – Centru Ecce – vabijo, da v tem tednu vsak dan skupaj z njimi molite, s pomočjo posebej za teden zaporov oblikovanih molitev.

O tem, kako svoje poslanstvo uresničuje zaporniški duhovnik in vikar Robert Friškovec, pa lahko slišite v pogovoru v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.