Biden: Z umorom vodje Hezbolaha zadoščeno pravici za njegove žrtve

Novice | 28.09.2024, 20:47 Alen Salihović Robert Božič

Izraelska vojska je tudi uradno sporočila, da je v včerajšnjem napadu na južno predmestje Bejruta ubila poveljnika skrajnega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo. Hezbolah je zgodaj popoldne potrdil njegovo smrt, ki bo le še prelila olja na ogenj nadaljnji eskalaciji konflikta med Izraelom in Hezbolahom.

Ameriški predsednik Joe Biden occenjuje, da je z umorom vodje šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale v izraelskem zračnem napadu zadoščeno pravici za njegove številne žrtve, vključno s tisoči ameriških, izraelskih in libanonskih civilistov, so sporočili iz Bele hiše.

Biden je ob tem poudaril, da ZDA v celoti »podpirajo pravico Izraela, da se brani pred Hezbolahom, Hamasom, Hutiji in drugimi terorističnimi skupinami, ki jih podpira Iran«.

Zakaj je Hasan Nasrala veljal za tako pomembno osebnost na Bližnjem vzhodu, in kakšen bo odziv Hezbolaha, pa smo za komentar vprašali poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu, Nejca Krevsa.

Ocenjujem, da je smrt Hasana Nasrale, ene ključnih osebnosti odpora proti Izraelu, velik udarec ne le za palestinski Hamas, libanonski Hezbolah, temveč tudi za Teheran. Iran namreč zadnja tri desetletja, odkar je Nasrala vojaško in politično prevzel šiitsko gibanje Hezbolah, vselej zalagal to militantno organizacijo z orožjem in ji nudil moralno podporo v boju proti judovski državi.

Hezbolah se je profiliral kot politična sila v Libanonu, ki je marsikaj znala doseči s trdo roko, njihovo ime v arabščini pomeni Božja stranka, in Nasrala je poosebljal njeno moč kot največji partner iranskih mul, in tako tvoril teheransko hobotnico, ki ima lovke po vsem Bližnjem vzhodu: od Jemna do Sirije.

Nasrala se v zadnjih letih, zaradi lastne varnosti ni pojavljal v živo, vselej je ljudi nagovarjal preko videopovezave in televizijskih sprejemnikov, kljub temu pa je v libanonski politični sistem vključil svoje ljudi, saj mora biti po zakonu, ki velja od konca državljanske vojne v Libanonu, kjer je bil vključen tudi Izrael, premier države sunit, predsednik parlamenta šiit, in predsednik države kristjan.

Libanon, ki je nekoč veljal za bližnjevzhodni Pariz, in novoo Švico, se nikoli ni povsem finančno opomogel od lastne vojne, Hezbolah pa si je državo, zlasti njen jug, ki meji na Izrael, prisvojil za svojo teritorialno postojanko, in če je Izrael talec Netanjahujeve politike, je bil Libanon talec Nasrale in njegovega vpliva.

Hasan Nasrala si je svojo priljubljenost utrdil zlasti po letu 2006, ko je militantni Hezbolah ponižal izraelsko vojsko na jugu Libanona. Vse od takrat je veljal eno izmed prioritetnih tarč izraelskega obveščevalnega in vojaškega sistema.

Napad v katerem je bil ubit Nasrala je po telefonskem klicu odobril izraelski premier Netanjahu, v Hezbolahu pa so bili prepričani, da je potovanje Netanjahuja v New York možnost za libanonske borce, da si malo oddahnejo, v resnici pa je bila past, in izraelska vojska je z obsežnimi zračnimi napadi z ameriškimi razbijalnimi bombami zadela Hezbolahov bunker pod zemljo v predelu Dahie v Bejrutu.

Libanonske oblasti so sporočile, da je v izraelski operaciji umrlo najmanj 6 ljudi, še 91 je ranjenih. Ob tem se že vrstijo odzivi žalovanja s strani iranskih zaveznikov, tudi iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja naj bi prestavili na skrivno lokacijo v Teheranu, zaradi nevarnosti, da bi lahko bil nova tarča izraelske vojske.

Zdaj je pričakovati, da bo Iran odgovoril, a vprašanje je, koliko strahu je zdaj med tako imenovanimi silami odpora. Izrael je namreč pokazal, da se je infiltriral me vsa ta skrajna militantna gibanja, da bi preprečil nove grožnje judovski državi.

Bojim se, da smo pred večjo eskalacijo konflikta, in da to nenujno prinaša varno vrnitev domov razseljenih Izraelcev s severa, to naj bi bil sicer glavni cilj napadov izraelske vojske na Libanon, ki se odziva na zračne napada Hezbolaha.