Metka Zevnik: Bodo odrasli otroci preko zavarovanja plačali usmrtitev svojih staršev?

Novice | 27.05.2024, 14:10 Marjana Debevec

Pred nami sta še slaba dva tedna kampanje pred referendumom o evtanaziji in samomoru s pomočjo. Zdravniške organizacije opozarjajo, da bi takšen zakon odprl vrata številnim zlorabam in povsem na glavo postavil vlogo zdravnika. V kampanjo se je vključilo tudi Združenje starih staršev Slovenije, ki odločno zagovarja vrednost vsakega človeškega življenja.

Nočemo biti v vlogi rablja

V Kanadi in na Nizozemskem kar do ene tretjine tistih ljudi, ki jih evtanazirajo, za to ne izpolnjuje pogojev, je za naš radio zatrdil predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš.

Izpostavil je problem evtanaziranja psihiatričnih bolnikov, pa tudi usmrtitve otrok in ljudi, ki so naveličani življenja. Uzakonitev evtanazije bi tudi povsem spremenila poslanstvo zdravnika, ki je ohranjanje življenja, ne glede na pritiske, je bil jasen Poredoš.

»Tukaj je poslanstvo zdravnika dejansko postavljeno na glavo in zato zdravniki večinsko, hvala Bogu tudi pri nas, temu nasprotujemo. Nočemo namreč biti v vlogi rablja, torej v povsem drugačni vlogi, kot je naše poslanstvo.«

Spremembe v zaupanju med pacienti in zdravniki

Tudi predsednica Združenja starih staršev Slovenije, Metka Zevnik, je prepričana, da bi sprejem zakona o evtanaziji spodkopal temeljna načela zdravniške etike, ki temeljijo na zaščiti življenja in zdravja.

»To bi povzročilo spremembe v zaupanju med pacienti in zdravniki, ker bi se bolniki lahko bali, da njihovi zdravniki ne bodo več zagovorniki njihovega življenja, ampak bi lahko postali kar izvajalci njihove usmrtitve.«

Evtanazija veliko cenejša od dolgotrajne oskrbe

Ob tem je izpostavila, da izračun primerjave med stroški za dolgotrajno oskrbo in evtanazijo prinaša sporočilo, da so starejši v družbi strošek. 

»Po sprejemu takšnega zakona se lahko zgodi, da zdravstvena zavarovalnica ne bo več povrnila stroškov za zdravljenje bolnikov, ki imajo pred seboj statistično eno ali dve leti življenja. Ponujen pa bo obrazec v privolitev za zastrupitev. To se namreč dnevno dogaja v državah, kjer takšni zakoni že veljajo.«

Metka Zevnik je še povedala, da ankete med ljudmi, ki so se odločili za evtanazijo, kažejo, da sta bila prva razloga za ta korak izguba avtonomije in smisla življenja. Med pomembnimi razlogi je tudi strah, da ne bi bili v breme.

Neznosno trpljenje, ki ga po besedah strokovnjakov paliativna medicina lahko v veliki meri zmanjša, pa je bilo med zadnjimi razlogi za predčasno končanje življenja.

OBJAVLJAMO CELOTEN POGOVOR Z METKO ZEVNIK

Zakaj predlogu zakona nasprotujete?

V Združenju starih staršev zavračamo usmrtitev človeka, zato predlogu nasprotujemo, saj pomeni radikalen in usoden izstop iz najvišjega moralno- etičnega načela humanizma, to je nedotakljivosti človekovega življenja.

Kristjani verujemo, da je Bog Stvarnik življenja, zato je za nas življenje božji dar in sveto. Moralno nedopustno je človeka zastrupiti, četudi sam izrazi željo za to. To ni niti pomoč, niti rešitev. Je priznanje našega neuspeha kot družbe, in kot pravi papež Frančišek je evtanazija neuspeh Ljubezni

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 2012 nedvoumno in jasno razglasila: »Evtanazija v smislu namernega umora odvisnega človeškega bitja zaradi njegove ali njene domnevne dobrobiti bodisi z dejanjem ali opustitvijo mora biti vedno prepovedana« (Resolucija1859/2012).

Gre za dosledno spoštovanje načela, da »nikomur ne sme biti življenje namerno odvzeto« (Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 2. člen).

Kaj bi sprejem zakonodaje pomenil za ostarele in bolne?

Sprejem zakonodaje o evtanaziji bi imel globoke posledice za ostarele in bolne. Posledice bi se odtisnile na celotno družbo, saj smo med seboj povezani v socialnih in čustvenih mrežah. Ostareli in bolni bodo izpostavljeni dejanskim okoliščinam z nedostopnostjo do zdravljenja ali postelje v domu za starejše in psihološkim pritiskom družbene klime, ki bo naklonjena usmrtitvi s pomočjo.

Pokojnine premnogih so premajhne za dostojno preživetje, pridružuje se nedostopnost do osebnega zdravnika, čakalne vrste za zdravstvene posege od nekaj mesecev do več let, neurejen in nedelujoč sistem dolgotrajne oskrbe in nedostopnost domov za starejše.

Predlog zakona, so pripravili v društvu Srebrna nit. Prav groteskno se sliši, da se imenujejo društvo za dostojno starost. Zakon sodi med najbolj radikalne, kar jih poznamo. Vsebuje nejasne, zamegljene opredelitve, kdo vse lahko prejeme medicinsko zastrupitev kot pomoč za rešitev svojega trpljenja.

Vzrok je lahko tudi nepovratno zmanjševanje telesne in ali duševne zmogljivosti. To pa so stanja , ki so pri staranju običajna – npr. slabši vid, sluh, šibkejše mišice in kosti, delna izguba spomina, nekatere kronične bolezni.

V Srebrni niti so izračunali, da je cena postopka zastrupitve 3x manjša kot življenje v primerjavi s paliativno oskrbo v zadnjem mesecu življenja. Torej pomeni, da je umreti ceneje kot živeti. Ekonomsko-finančni pogled na evtanazijo da vedeti, da gre za trgovanje s smrtjo najbolj šibkih v družbi, saj se s pospešeno smrtjo lahko »prišpara« pri zdravljenju, negi in posledično pri pokojninah.

V Kanadi so se pohvalili, koliko prihranijo na ta račun. Po sprejetju takega zakona se lahko zgodi, da zdravstvena zavarovalnica ne bo povrnila stroškov za zdravljenje bolnikov, ki imajo pred seboj statistično eno ali dve leti leta življenja, ponujen pa bo obrazec v privolitev za zastrupitev. To se v državah s takim zakonom dogaja!

Gre za sporočilo, da so starejši, bolniki in invalidi v družbi strošek, odveč in nepotrebni; kot pravi papež je to »odraz »kulture odmetavanja«, v kateri ljudje ne veljajo več za temeljno vrednoto, za katero je treba skrbeti in jo spoštovati.«

Legalizacija POMOČI PRI ZASTRUPITVI bi spodkopala temeljna načela zdravniške etike, ki temeljijo na zaščiti življenja in zdravja. To bi povzročilo spremembe v zaupanje med pacienti in zdravniki, kjer bi se pacienti lahko bali, da njihovi zdravniki ne bodo več zagovorniki njegovega življenja, ampak bi lahko postali izvajalci njihove usmrtitve.

Zato so slovenski zdravniki ogorčeni. Nihče nima pravice z zakonom naročati dejanja proti njihovi vesti in etičnim načelom. Vse našteto bi lahko pomenilo, da bi se starejši, invalidi in tisti s kroničnimi boleznimi lahko počutili prisiljene izbrati samomor z zastrupitvijo, ker se počutijo kot breme za svojo družino ali družbo. Pomemben pritisk na odločitev lahko igrajo tudi visoki stroški (nedelujoče) dolgotrajne oskrbe, ki jim je izpostavljena družina.

Kot razlog predlagatelji navajajo neznosno trpljenje. Tisti, ki umirajoče spremljajo, povedo, da gre pri tem največkrat za duševne bolečine zaradi izgube smisla, osamljenosti, občutka bremena. Kje smo kot družba zašli?

Da je neznosno trpljenje temeljni vzrok za zakonsko uvedbo medicinske zastrupitve izpodbijajo dejstva, ki so jih v raziskavah navedli prosilci za samonor. Naprimer v Oregonu, eni izmed držav ZDA. Vprašani so lahko navedli več možnosti, bolečine so na predzadnjem od sedmih možnih mest. Preko 90% pa izguba avtonomije in brez veselja do življenja - in to v najbogatejših državah sveta.

Kje smo zašli? Napad na družino, njeno razvrednotenje je vse močnejši in ljudje so popustili – ni več porok, vse manj otrok. Veliko družin se razleti, ločitve, otroci odidejo daleč proč, sem in tja se slišijo po telefonu. Nastopi osamljenost, praznina, kljub prenapolnjenim mestom so ljudje sami.

V starosti, ko niveč službenih obveznosti, socialnih stikov pa je samota ubijalka. Udobje, standard, smo zamenjali za ljubezen, brez te pa očitno ni možno živeti Mladi rod nese ta vzorec v svoje življenje in spirala deluje dalje in vse več se jih pomika po njej. Treba se je zavedati in mladim volivcem povedati, da podpora ZA tak zakon pomeni, da bodo odrasli otroci preko obveznega sistema zdravstvenega zavarovanja plačali usmrtitev svojih staršev, starih staršev, morda tudi otroka in tako vstopili na peklensko plesišče samouničenja.

Kaj pomeni človeku omogočiti, da ostane človek do konca? Kdaj je življenje še vredno življenja?

Omogočiti človeku, da ostane človek do konca, pomeni zagotavljati celostno oskrbo, ki vključuje ustrezno zdravstveno oskrbo, lajšanje simptomov, zdravljenje kroničnih bolezni in preprečevanje nepotrebnega trpljenja.

Nudenje čustvene, duhovne, in socialne podpore je ravnanje, ki spoštuje in ohranja dostojanstvo posameznika, njegovo avtonomijo in individualnost, ter zagotavlja, da se njegove potrebe in želje upoštevajo tudi v zadnjih trenutkih življenja. In so vse odločitve sprejete s spoštovanjem in sočutjem.

Vsako življenje ima svojo enkratno vrednost. Na splošno je vrednost življenja pogosto povezana s posameznikovim občutkom smisla, sreče, povezanosti in dostojanstva. V situacijah, ko nekdo doživlja intenzivno trpljenje ali brezupnost, je ključno ponuditi podporo in pomoč pri iskanju načinov za izboljšanje njegovega stanja. Pogovor z duhovnikom lahko nudi dragoceno pomoč pri iskanju smisla in vrednosti v življenju.

Pomembna je povezanost z drugimi - močne vezi z družino, prijatelji lahko dajejo občutek pripadnosti in podpore.
Tudi v težkih zdravstvenih situacijah lahko najdemo vrednost v življenju skozi zdravljenje, podporo in obvladovanje simptomov.

Kaj ponuditi človeku, ki trpi, namesto smrtonosne učinkovine?

Bom kar ponovila papeževe besede, da je to pripravljenost deliti breme ljudi, ki se soočajo z zadnjim delom našega zemeljskega romanja«, in da je paliativna oskrba »pristna oblika sočutja, ker se odziva na trpljenje, naj bo fizično, čustveno, psihološko ali duhovno.