Marjana Debevec
Marjana Debevec je novinarka na Radiu Ognjišče.
Papež Leon XIV. je pred odhodom iz Turčije dopoldne najprej obiskal armensko apostolsko katedralo, posvečeno Sveti Materi Božji, v Carigradu, kjer je spomnil na pogumno pričevanje kavkaškega ljudstva skozi leta. Nato pa se je v patriarhalni cerkvi sv. Jurija udeležil pravoslavne liturgije, ki jo je vodil carigrajski ekumenski patriarh Batolomej I. Skupaj sta obhajala god sv. Andreja, zavetnika carigrajskega patriarhata, saj naj bi prav on prinesel krščanstvo v to mesto.
Še vedno odmeva nedeljski referendum, na katerem smo volivci večinsko glasovali proti zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Ob tem so nas podprli tudi mnogi iz tujine, še posebej so za uspeh referenduma molili verniki na Hrvaškem. Kaj je kampanja razkrila in k čemu nas rezultat spodbuja?
Papež Leon XIV. je včeraj začel svoj prvi uradni obisk v tujini, med katerim bo obiskal Turčijo in Libanon. Včeraj popoldne se je najprej srečal s predstavniki oblasti v Ankari in jih spodbudil, naj cenijo različnost ter zagotovil, da si bodo kristjani prizadevali za edinost naroda. Pozval je tudi k spoštovanju dostojanstva in svobode vseh Božjih otrok ter k spodbujanju kulture, ki ceni zakonsko ljubezen in ženske. Zavzel se je tudi za dialog, ki naj bi prispeval k trajnemu in pravičnemu miru. Zvečer je sveti oče odpotoval v Carigrad, kjer se je danes dopoldne srečal s škofi, duhovniki in posvečenimi, nato pa obiskal še dom za ostarele, ki ga vodijo redovnice.
Po referendumu, na katerem smo volivci zavrnili zakon o asistiranem samomoru, okrajne volilne komisije preštevajo še glasove, oddane po pošti, ki pa izida ne morejo več spremeniti. Proti uveljavitvi zakona je glasovalo 369.089 volivcev oziroma skoraj 53 odstotkov in pol, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 321.729 oziroma dobrih 46 in pol odstotkov tistih, ki so glasovali. Volilna udeležba je bila skoraj 41-odstotna.
Po besedah sodelavke Karitas Spes Ukrajina Mire Milavec se napadi na vzhodu kot tudi v notranjosti Ukrajine stopnjuje predvsem zato, ker se bliža zima. Ruska vojska si namreč prizadeva uničiti čim več infrastrukture s področja energetike, plina in toplotnih postaj.