Novinarska konferenca nasprotnikov zakona o asistiranem samomoru ob zaključku referendumske kampanje. | (foto: STA / Naum Dretnik)
Še zadnji poziv znanih imen
Slovenija Nika Mandelj Rok Mihevc
Na zadnji dan kampanje pred referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so se zbrale nekatere znane osebnosti in spregovorile o svojih o stališčih. Ljudi pozivajo, naj razmislijo o svojih vrednotah, vrednosti življenja in navsezadnje o zakonu, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov.
Na tiskovni konferenci, kjer so svoja stališča predstavili znani Slovenci iz različnih strok. Profesorica medicinske humanistike dr. Zvonka Zupanič Slavec, gledališka igralka Alenka Tetičkovič ter profesor dr. spec. intenzivne in interne medicine Marko Noč. Spregovorila sta tudi nekdanji ustavni in vrhovni sodnik dr. Jan Zobec in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič.
Jan Zobec: »V nedeljo bomo na referendumu glasovali o rubikonu. Ali bomo prestopili rubriko naše civilizacije in stopili v polje brezčutnosti popredmetenja človeškega življenja. Tistega, na čemur temeljijo, temelji naša civilizacija več 1000 let in se podali na pot, na povsem neznano pot, kjer bo človek vreden toliko kolikor stane. To je ključna, ključna odločitev se mi zdi, referendumskih odločitev v mojem življenju, zato sem globoko proti temu zakonu in menim tudi, da je že v svojem namenom, ki ga niti ne skriva, ki ga je tudi predsednik vlade, zelo jasno ilustriral, globoko protiustavno. Temelji na računici.«
Ernest Petrič: »Če se bo zgodilo tisto, kar jaz upam in tistim ljudem, ki me poznajo, sporočam, bodite zadržani do tega zakona. To bo omogočilo, če bi ta zakon padel na tem referendumu, da se o tem pogovarjamo. Čez relativno kratek čas se ta zakon lahko ponovno predlaga. Ne čez 2 meseca, ampak čez 2, 3 leti, novo. Do takrat pa imamo lahko neko resno debato, v kateri bomo v miru, trezno soočali svoje poglede na neko izredno pomembno vprašanje. To vprašanje se dotika navsezadnje človekovega odnosa do smrti.«
Za naš radio je spregovoril tudi predsednik osamosvojitvene vlade, Lojze Petrle. »Ne gre samo za vprašanje trpljenja v terminalni fazi, ampak za cel sklop zadev in mene pri tem zakonu skrbi, ta zakon je zelo luknjast. Mislim, da se nam lahko zgodi, če bi tak zakon bil sprejet podobno kot pri splavu, ki se je začel z odnosom do življenja matere. Bi rekel, da ko se vrata odprejo, gre lahko potem skozi, kot smo videli že v Belgiji, Kanadi in drugod, pridejo noter zadeve, o katerih na začetku ni nihče govoril in se zgodi neka etično vprašljiva poplava. Tako da jaz bom glasoval proti, ker mislim, da bomo prišli v hujše težave s tem zakonom, kakor pa smo jih imeli prej.«
Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 19.ure, glasujete lahko na rednem volišču v okraju vašega stalnega prebivališča oziroma na voliščih OMNIA, v kolikor se predčasno oddali prijavo. V tujini pa bodo volišča odprta na 29 diplomatskih predstavništvih in konzulatih.
Drage sodržavljanke in sodržavljani,
v nedeljo 23. novembra bomo na referendumu odločali o institucionalizaciji samomora kot zdravstvene, zakonsko predpisane storitve, ki bo veljala za vse državljanke in državljane Slovenije. Prepričan(a) sem, da to ni prava pot za rešitev stisk bolnikov in invalidov. Potrebno je vložiti več časa in napora, ter za želje nekaterih trpečih najti rešitve, ki ne bodo tako zelo tvegane za vse državljane.
Vsak od nas je že, ali pa bo skoraj zagotovo, nekoč postal bolnik in se soočil z za mnoge pretežko izbiro, ki bi mu jo narekoval sporni zakon o samomoru z asistenco. Glede teh, najbolj intimnih vprašanj človekovega bivanja, je potrebno poiskati mnogo širši konsenz stroke in celotne družbe. Sporni zakon je slab, ker spodbuja preveč neznosnih pritiskov na najranljivejše med nami. Prav tako ni mogoče izključiti zlorab, ki bodo v tem primeru nepopravljive in tragične. Pomotoma umrlih žal nikoli več ne moremo obuditi nazaj v življenje.
Zato bom na referendumu glasoval(a) proti spornemu zakonu. Ob tej priložnosti vas vse pozivam k aktivnemu državljanstvu.
Pridite 23. novembra na volišča in glasujte po svoji vesti.
Tadej Battellino, pediater
Tina Bregant, pediatrinja
Valerija Bužan, predsednica društva Downov sindrom
Jože Faganel, predsednik združenja za redke bolezni
Vojko Gašperut, tetraplegik in slikar, ki slika z usti
Stane Granda, zgodovinar
Gregor Čušin, igralec
Andrej Grebenc, predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije
Urška Hrovat, smučarka
Nina Ivanič, igralka
Helena Jaklitsch, zgodovinarka
Dane Kastelic, predsednik zveze paraplegikov Slovenije
Jožef Kociper, psihiater
Sebastjan Kristovič, prorektor univerze Alma Mater Europea
Jernej Kuntner, Igralec in režiser
Marko Kušar, presednik prve študentske vlade
Vesna Melanšek, ustanoviteljica Centra za Avtizem
Marko Noč, specialist kardiologije in intenzivne medicine
Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča
Pavel Poredoš, predsednik Slovenske Medicinske Akademije
Jože Ramovš, predstojnik inštituta Antona Trstenjaka
Pavle Ravnohrib, igralec
Vesna Ribarič Zupanc, paliativna zdravnica
Ivan Sivec, pisatelj
Zvonka Slavec Zupanič, profesorica medicinske humanistike
Aleš Štrancar, podjetnik
Marija Štremfelj, alpinistka
Andrej Štremfelj, alpinist
Iztok Tomazin, zdravnik in alpinist
Peter Tomažič, prostovoljec
Marcos Tavares, nogometaš
Alenka Tetičković, igralka
Peter Tomažič, glavni tajnik Slovenske Karitas
Boštjan M. Turk, filozof in publicist
Žiga Turk, publicist in komentator
Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europea
Matic Vidic, logoterapevt in psihoterapevt
Jonatan Vinkler, zgodovinar
Ljubica Zakovšek, tetraplegik
Jan Zobec, bivši ustavni in vrhovni sodnik



