Evtanazija | (foto: pexels)
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«
Naš pogled Tone Gorjup
Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Prejšnji teden smo iz ust predsednika vlade slišali, da je v koalicijskem usklajevanju sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti. Pričakovali bi, da je vodilo sprememb vprašanje, kako ljudem zagotoviti kakovostne zdravstvene storitve, ko jih potrebujejo. A Golob je v Murski Soboti pojasnil, da izhodišča ministrstva za zdravje naslavljajo predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Dodal je še, da bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«.
Golob je včeraj pred državnim zborom ponovil, da je zdravstvo »prva prioriteta te vlade« ... »To se ni spremenilo od prvega dne, ne glede na spremembe v ekipi,« je dejal. Pojasnil je, da je v normativnem načrtu dela vlade za letos 12 zakonov s tega področja. Ko je napovedal še odprtje tretje medicinske fakultete v Sloveniji in podpis dogovora z Univerzo na Primorskem o tem, so nekateri zastrigli z ušesi. Skoraj gotovo so bili presenečeni tudi koalicijski partnerji, saj marsikaj zvedo šele ob zanesenjaških nastopih predsednika vlade. Ta je prepričan, da bo preoblikovan zakon o zdravstveni dejavnosti prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem.
Kot kaže, je reševanje zdravstva, nekateri bi rekli lomastenje po sektorju zdravstva, le stvar koalicije in vlade. Javne ustanove na področju zdravstva nimajo odločilne besede. Strateškega sveta za zdravstvo, ki ga je Golob ustanovil pred letom dni in pol, skoraj ne omenjajo več. Ta se je na štirideseti seji sestal sredi aprila. Razpravljal je o možnostih dela zdravnikov, o njihovem nagrajevanju, o povečanju dostopnosti v zdravstvu v povezavi z Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. V svetu sedi tudi ministrica za zdravje, ki je v svojem mandatu posebno pozornost namenila govornemu nastopanju v javnosti.
Tudi domskim zdravnikom Slovenije, ki so v javnem pismu izrazili zaskrbljenost nad vedno slabšimi razmerami v socialnovarstvenih zavodih, snovalci vladnih rešitev zdravstva niso in verjetno ne bodo prisluhnili. Kot pravijo, jih pesti pomanjkanje kadra, kar se najbolj občuti pri negi oskrbovancev. Zanje je pomanjkanje zdravniškega kadra v urejeni državi nesprejemljivo. Verjetno ne bodo dočakali odgovora ministrice, ki je najbolj poklicana, da to stori. ... Pisma so pred njimi pisali tudi zdravniki izolske, jeseniške, slovenjegraške, ptujske in še kakšne bolnišnice ... Na vsa ta pisma, pa tudi pisma mladih zdravnikov ali zdravnikov družinske medicine ni bilo odgovorov.
Predsednik vlade sicer ponavlja: »Mi imamo rešitev!« A konkretnega predloga ni in ni. Zdravstvena politika sedanje vlade po več kot dveh letih ni prinesla nobene občutne rešitve, ampak marsikje daljšanje čakalni vrst. Tudi število tistih, ki čakajo na osebnega zdravnika, na svojega ginekologa, raste. Vlada je s svojimi nespretnimi potezami in požrtimi obljubami povzročila zdravniško stavko, obenem podpira medijski linč zdravstvene stroke. Pri taki zdravstveni politiki ne preseneča, da je pet kirurgov šempetrske bolnišnice pred dnevi dalo odpoved.
In rešitev, o kateri govori predsednik vlade? Jo ponuja z zakonom o evtanaziji?
Bodo med temeljne dobrine poleg zdravja in varnosti uvrstili še lahko smrt? Ta lahko prinese rešitev za čakalne vrste, za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, za zdravstveno blagajno, zmanjšuje potrebo po razvoju paliativne oskrbe. Na novi »bicikl« medicinski fakulteti bodo vzgojili kadre, ki bodo Hipokratovo prisego zamenjali za prisego Mefistu. Ustrahovanje, trpinčenje in nasilje pa bodo postali del zdravstvenega procesa. Čakajo samo še na vaš pristanek 9 junija, ko bodo zbirali glasove za evtanazijo.
Kaj pa varnost? To se sprašujejo piranski ribiči, ki so doživeli hladen tuš evropskega sodišča. S Crvenega Vrha jim maha gospod, ki je julija lani ocenil, da je arbitraža doslej zastrupljala slovensko-hrvaške odnose in zato to vprašanje umaknil iz dnevne politike.
Kaj pa nosilec na eni zmed kandidatnih list za Evropski parlament? Doživel je napad v Metliki. Ozadje ostaja skrivnostno. Ker je bil med tistimi, s katerimi so počistili že lani, posebna obravnava ni potrebna. Seveda bi bilo drugače, če bi napad doživel kdo iz vrst jurišnih bataljonov svobode kot bi lahko poimenovali izbrani del civilne družbe.
