Ko smo v pesmi kot eno

Mladoskop | 20.10.2025, 13:05 Nataša Ličen

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične duhovne glasbe. Povezoval jih je pod okriljem Sončne pesmi in soorganiziral razna srečanja.

Eno takih zelo pomembnih srečanj so bile duhovne vaje leta 1986 v Soči, na Primorskem, kamor je povabil tudi takrat mladega duhovnika Zvoneta Štrublja. Iz želje po večjem sodelovanju pri sveti daritvi je takrat nastala ideja o skupni »glasbeni maši«. Zvone je dal mladim glasbenikom nekaj iztočnic za ustvarjanje, ena osrednjih pa je bila pripoved Anthonyja de Mella »Pesem tisočerih zvonov«. Od takrat je Zvone Štrubelj nepogrešljivi del tega projekta, ki zdaj združuje mnoge generacije, ki še vedno prihajajo iz vse Slovenije in ob gostovanju po različnih župnijah vedno pritegne k sodelovanju tudi domače pevske zbore.

Začetki glasbene maše Pesem tisočerih zvonov

Marjan Bunič: »Skupina, ki po vsej Sloveniji izvaja omenjeno glasbeno mašo, se je konec septembra zbrala v kar številčni zasedbi -približno petdeset nas je bilo, in odšla v Stuttgart. Ob življenjskem jubileju g. Zvoneta smo ga obiskali v slovenski župniji, kjer po vmesnem premoru po drugih krajih v tujini, znova deluje med našimi rojaki. Prišlo je tudi veliko ljudi od drugod, v središču druženja oziroma praznovanja pa je bila glasbena maša. Mogočna in res lepa.«

»Ko smo začeli, pred skoraj štiridesetimi leti je bila to mladinska glasbena maša, to zdaj ni več, ker nismo mladinci, maša pa ostaja ista. Porodila se je iz želje vseh tistih, ki smo takrat prepevali, igrali v raznolikih zasedbah in izvajali tudi različne glasbene zvrsti, nekateri so bili bolj na elektriko, drugi kot recimo pri Gloriji bolj akustični s kitaro, spet tretji so bili kantavtorji, bili smo tako zagnani, ... no, skratka združili smo se zaradi želje po še aktivnejšem sodelovanju pri maši. Torej, da bi bili še bolj vpeti v daritev. Tako se je glasbeno oblikovalo berilo, tudi prošnje smo uglasbili in še marsikatere druge dele, ki običajno niso. Mi pa smo jih odpeli. Ljudje se zelo povežejo z mašo, saj jih vključimo. Ko zdaj po župnijah izvajamo mašo, k sodelovanju vključimo domače pevske zbore. Mašo je nekoliko daljša, a nihče ne odide prej, nikomur se ne mudi, ostanejo in čuti se zbranost med prisotnimi. Namen je dosežen, maša, daritev je še bolj doživeta.«

Katarina Bambič, dirigentka, zborovodkinja: »Vsak, ki je na začetku pristopil k projektu, je bil član kakšne glasbene skupine po slovenskih župnijah. Skupaj smo se dobivali na glasbenih festivalih, ki so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kar pogosti, stičišče za srečevanja mladih glasbenikov, tako smo prijateljevali in niti dobro ne vem več kdaj je padla ideja o skupnem projektu. Pogovarjali smo se kaj vse že obstaja in v Italiji recimo smo vedeli, da so festivali ob katerih naredijo glasbeno mašo. Smo si rekli, kaj če poskusimo s tem?, iz ideje je šlo potem naprej, da smo si posamezniki in skupine razdelili posamezne dele maše, jih uglasbili in potem preverili kako zvenijo skupaj.«

Glasbena maša zelo sede v uho, kljub tradiciji je vedno znova aktualna in srčna. Njeno poslanstvo je povezati občestvo, ljudi v skupnost. K prepevanju povabimo tudi sedeče v klopeh in jih dvignemo na noge. Veseli smo, da odkrivamo to živost vedno znova, kjer koli smo.

»Pri prvih izvedbah je vsak del maše ali vsako pesem, ki je sestavni del bogoslužja, izvajala druga glasbena skupina. Pevski zbor zadaj je bil samo neko ozadje. Ker leta tečejo in vsako obdobje prinese kaj svojega, smo se vmes malo izgubili, pesmi pa so po župnijah živele naprej. Ko pa smo se čez leta spet srečali, smo se odločili za preoblikovan način, za bolj skupno izvajanje. Pevska skupina, ki izvaja vse, zraven so solisti in maša ima enotno podobo. Naredili smo nove aranžmaje, nove priredbe, »notografirali« vse skupaj in začeli s pevskimi vajami. To je bilo ob dvajsetletnici, še močneje pa se je to realiziralo ob tridesetletnici glasbene maše, leta 2017. Tako smo pridobivali na svežini. Hkrati pa, ker je to že tradicija, so k zboru in tudi med instrumentaliste, pristopali vedno mlajši pevci, glasbeniki, ki so seveda tudi prinesli neko dodatno svežino k oblikovanju maše, da ima zdaj takšno obliko kot jo ima. Na leto jo izvedemo približno petkrat. Smo iz različnih krajev, vsak s svojimi obveznostmi in je kar veliko, če se zmoremo tolikokrat zbrati.«

Glasbena maša Pesem tisočerih zvonov ima aktivno Facebook stran, kjer dobite več informacij. Če želite sodelovati, ste dobrodošli, je ob sklepu pogovora za Mladoskop, mladinsko oddajo na Radiu Ognjišče, povabila Katarina Bambič.