Kdo nam kreira vrednote?

Naš pogled | 21.10.2025, 14:20 Tanja Dominko

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Antropolog dr. Dan Podjed pravi, da so vrednote neke vrste podlaga, na kateri stoji človeštvo. So naša 'supermoč', ki je človeški vrsti skozi zgodovino pomagala prebroditi najtežje čase. Vrednote pridobimo z vzgojo, z zgledi odraslih, ki nam stojijo ob strani, ko odraščamo, in pomagajo razumeti razliko med dobrim in slabim ter razvijati občutek za pravičnost in spoštovanje. Ko cenijo vrednote, kot sta empatija in spoštovanje, lažje vzpostavljajo pozitivne odnose z vrstniki in odraslimi, kar spodbuja sodelovanje in zmanjšuje konflikte.

Empatija in spoštovanje sta vrednoti, ki sta danes na preizkušnji. Če imam nekoga rad, čutim z njim, čutim njegovo stisko, se veselim z njegovimi uspehi, boli me, ko boli njega. Ampak ga bodrim, da bo zmogel in da bo zmagal. Danes pa nam skušajo predstaviti, da je zmaga enaka vdaji. Da lahko bolečino premagam tako, da se vdam. Pa ne bolečini, ampak smrti. In tisti, ki me k temu spodbuja, je označen za empatičnega, čeprav gre morda le za to, da skuša tudi sam čim prej končati bolečino, ki jo čuti ob pogledu na bolečino.

Vsiljevanje ideologije, da je ohranjanje življenja, četudi težkega, breme za družbo, družino in za denarnico, je vsiljevanje drugačnih vrednot. Vrednot, ki niso naše.

Kaj je zmaga in kaj poraz? To je zdaj vprašanje in nanj ni enostavnega odgovora. Toda meni osebno se zdi, da če bomo kot družba začeli slaviti vdajo, se bomo vdali že pri mnogo manjših problemih. Spoštovanje vseh, tudi nas, ki slavimo življenje, pa je tisto drugo, na kar bi želela opozoriti. Vsiljevanje ideologije, da je ohranjanje življenja, četudi težkega, breme za družbo, družino in za denarnico, je vsiljevanje drugačnih vrednot. Vrednot, ki niso naše. Ko sem včeraj govorila z ustavnim sodnikom dr. Klemnom Jakličem, je večkrat zelo jasno poudaril, da smo ljudje zelo različnih svetovnih nazorov in da bi moralo to odražati tudi ustavno sodišče, od spodaj navzgor. A težnje, ki smo jim priča, so, da bi bil tam prevladujoč en sam svetovni nazor, da bi bilo torej odločanje bolj enobarvno, pristransko, če hočete. In da se skuša vsiliti vrednote od zgoraj navzdol. Ko sodišče dobi v presojo nek zakon, ki odraža drugačne vrednote, ga zminira, oziroma če je v njegovem miljeju, ga podpre. Jaklič se je strinjal, da je zakon o financiranju zasebnega šolstva eden takih, drugi tak »odličen primer poskusa kreiranja vrednot« pa je novela o vrtcih. Torej sklepamo lahko, da si država želi kreirati vrednote, da nam želi vsiliti svojo ideologijo tudi v šolah ...

Naloga ustavnega sodišča ni, da se spusti v tako vojno, poudarja Jaklič in dodaja, da je potrebno zasebno pobudo prepustiti ljudem, svobodni gospodarski pobudi, država pa lahko pomaga, a z enakimi vatli do vseh, lahko uporabi vavčerje, pa se posameznik sam odloči, v kakšno šolo ga bo vložil. Ampak to je že višja matematika, kot rada rečem, dovolj bi bilo že, če država ne bi privilegirala enih in zatirala drugih. In da bi se politika zavedala, da vsega pač nima pod svojo oblastjo. Poskus discipliniranja sodstva opazujemo s posegi v zakonodajo. Trojček zakonov, ki ga sprejema ta teden državni zbor, je namreč svojo puščico usmeril v sodni svet, ki po novem ne bi imel več takšnih pristojnosti kot doslej. Navadnemu opazovalcu dogajanja se ne zdi nič spornega, da bi več pristojnosti dobilo vrhovno sodišče. Za mnoge je vse to eno in isto, niti ne ločijo med različnimi sodišči, med sodniki, med predsedniki sodišč. A ni zanemarljivo.

Navadnemu opazovalcu dogajanja se ne zdi nič spornega, da bi več pristojnosti dobilo vrhovno sodišče. Za mnoge je vse to eno in isto, niti ne ločijo med različnimi sodišči, med sodniki, med predsedniki sodišč. A ni zanemarljivo. 

Naš sogovornik v oddaji Spoznanje več, predsodek manj namreč pomenljivo doda: »Mislim, da se bije boj za moč, za prevlado. Pomembno je, kdo so sodniki, kako se imenujejo. In če želi neka stran si zagotoviti neko prevlado, bo aktivna na tem področju. Politika vselej išče vzvode, kako centre moči ukriviti v svoj prid. To je kronična bolezen, s katero se demokracija vselej bori. ... Moja slutnja je, da je sodni svet zaznal, da je šlo za krnitev pristojnosti, ker je morda v tej sestavi bolj neodvisen, kot bi si kdo želel.« Po Jakličevih besedah je jasno, da znotraj sistema delujejo različne struje in med seboj tekmujejo za vpliv.

Tega se moramo zavedati tudi vsi mi. Da nas tu in tam vlečejo za nos, ker nas želijo spraviti na svojo stran. Zato je še kako na mestu, da vrednote, ki jih imamo, zlasti tisti, ki smo kristjani, varujemo kot punčico svojega očesa. Ker tudi politiki dobro vedo, da so naše vrednote tiste, ki nam pomagajo pri sprejemanju odločitev, ki nam dajejo smernice, ki vplivajo na naše odnose z drugimi ljudmi, ki lahko vplivajo tudi na izbiro naše kariere. In če bodo našim otrokom in vnukom v času izobraževanja uspeli vsiliti svoje vrednote, v to smer se vsekakor aktualna politika trudi s poseganjem v svobodno gospodarsko pobudo na področju vzgoje in izobraževanja, potem bodo postali vodljivi, z opranimi možgani bodo sledili drugačnim voditeljem, spoštovali drugačne cilje, in bodo pozabili na vse to, kar smo jim mi kot starši ali stari starši poskušali predstaviti kot tisto, kar je vredno, kar prinaša zadovoljstvo, po čemer se meri uspeh.

Če želite preveriti, ali so že zavrgli vrednote, v katerih ste jih vzgajali, pa boste ugotovili tako, da se boste vprašali, kam usmerjajo svoj čas, svoj denar in svojo energijo. Tja kot vi?

Pred nami so težki časi, politika nas ves čas obmetava s svojimi idejami in zakonodajo. Bomo uporabili svojo super moč, kot pravi dr. Podjed, in jasno povedali, da se s tem ne strinjamo? Priložnosti za to boste imeli v prihodnjih mesecih zelo veliko.