Film Nebesa pod Triglavom | (foto: Studio Siposh)
V viharju usode
Komentar tedna Dr. Jernej Letnar Černič
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih strani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša »Nebesa pod Triglavom«. Skrbno posnet film pripoveduje zgodbo mladega fanta in njegove mame med drugo svetovno vojno iz neimenovane vasi, kjer leta 1942 prišlo do žalostnega dogodka, enega izmed številnih, ki je v vojnem času in tudi po njem razdelil slovenske kraje. Pripoveduje univerzalno zgodbo o zlorabah moči, ki se v tesnobnih in zgoščenih časih vojne spremenijo v medsebojno obračunavanje in celo kršitve človekovih pravic ter nasilje.
Tema, ki jo Feguš obravnava, ni lahka. V bistvu je tabu tema, ki jo kulturne institucije slovenske države v preteklosti, z nekaj izjemami, niso želele podpirati in si ji še vedno izogibajo. Slovenska družba tako še vedno čaka na celovečerni film o povojnih hudodelstvih proti človečnosti.
Omenjen kratek film ni fikcija. Nastal je na podlagi resnične zgodbe, ki jo je leta 1942 doživel Rudi Kolarič iz Brezovice pri Ljubljani, ki je nedavno preminil v 93. letu starosti. Po koncu druge svetovne vojne je Kolarič z mamo prebegnil v Združene države Amerike, kjer je v postal eden izmed stebrov slovenske skupnosti.
Po prihodu v Ohio je tam dokončal študij na Univerzi Kenn State, si ustvaril družino in se samouresničil v poklicnem življenju. Pred nekaj desetletji je tam ustanovil še danes uspešno podjetje. Vse življenje je bil aktiven v slovenski skupnosti v Clevelendu in eden izmed soustanoviteljev in podpornikov glasila »The Slovenian American Timesa«.
Kolariča in njegovo ženo sem imel pred leti srečo obiskati na njunem domu med raziskovalnim obiskom ene izmed univerz v Clevelandu. Iz njunega doma in njunih besed je izhajala izjemna predanost slovenskemu narodu in državi. Kolarič se od pobega po drugi svetovni vojni Slovenije nikoli več ni želel obiskati. Ni namreč želel pokvariti spominov na otroštvo in družino. Kljub temu je bil poglobljeno seznanjen s perečimi vprašanji in debatami v slovenskem javnem prostoru ter je podpiral različne civilno-družbene pobude.
Kolaričeva življenjska pot je zaznamovala življenje slovenske družbe. Od ustvarjalnosti in predanosti njenih ljudi do njenih stranpoti. Fegušev film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti.
Ali se je vredno truditi in boriti z mlini na veter v Sloveniji ali je bolj smiselno poiskati drugo okolje, bolj naklonjeno ustvarjalnosti v gospodarstvu, kulturi, znanosti in na drugih področjih?
Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj sodobna slovenska država in njene institucije (seveda z nekaj izjemami) poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Hkrati Kolaričeva življenjska pot odpira nelahka vprašanja za vse nas, vključno z najmlajšimi generacijami.
Bi se lahko Kolarič podobno samouresničil v življenju v Sloveniji, kot se je v Ohiu?
Ali se je vredno truditi in boriti z mlini na veter v Sloveniji ali je bolj smiselno poiskati drugo okolje, bolj naklonjeno ustvarjalnosti v gospodarstvu, kulturi, znanosti in na drugih področjih?
