Komisarka Jourova naj bi vplivala na naše ustavno sodišče

Evropska Unija 02. 04. 2024, 14:20 Rok Mihevc

Je evropska komisarka Vera Jourova vplivala na nekatere odločitve slovenskih institucij? Na to sta na novinarski konferenci opozorila predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je pridobil dokumente, ki to tudi dokazujejo.

Nenavadne okoliščine

Zadeva ima svoje korenine iz časa obravnave ustavnega sodišča o zakonu o RTV. Takrat je izvajanje zakona zadržalo, kmalu po obisku komisarke Vere Jourove, pa je večina na tem sodišču spremenila svojo odločitev. »To se je zgodilo v pravno formalno precej nenavadnih okoliščinah in politično gledano je bilo popolnoma jasno, da je odločitev temeljila tudi na vsebini pogovora z evropsko komisarko,« je uvodoma opozoril Janez Janša.

Komisarkino zavračanje razkritja dokumentov

Pojasnil je, da si je Milan Zver od takrat več kot eno leto prizadeval za pridobitev uradnih dokumentov. Komisarka je to vztrajno zavračala in šele ob posredovanju evropske varuhinje človekovih pravic je prišlo do delnega razkritja teh dokumentov. »Ko smo se obrnili na ombudsmanko, ki je v tem primeru stopila na pravo stran zgodovine, je opozorila, da mora biti bolj odzivna, da mora sporočiti vse, kar zahtevamo. In zanimivo, varuhinja je morala komisarko, ki je zadolžena za transparentnost, opozoriti na transparentnost dela. Tako da je na nek način krog bil sklenjen takrat, ko so nam poslali več kot sto strani dokumentov iz katerih je jasno to, kako močno so se politično vpletli v slovenski politični prostor nekega zakona in tudi zdaj na koncu nam niso hoteli poslati tretje točke opomnika, ki je bil pripravljen za pogovore z Matejem Acettom, predsednikom ustavnega sodišča.«

Vmešavanje na področju, kjer ni skupnih politik

Gre za nesprejemljivo vmešavanje v državo članico na področju, kjer ni skupnih politik, je dejal Zver, ki je pojasnil, da je želel opozoriti na ne transparentnost pri delovanju komisarke Jourove. »Seveda največji očitek, ki se lahko naslovi je to, da je poskušala politično vplivati na delovanje slovenskih institucij, kar je seveda v nasprotju s pogodbo Evropske unije oz. Lizbonsko pogodbo.«

Širša politična dimenzija

Po njegovem mnenju ima ta zgodba tudi širšo politično dimenzijo pri odnosu med evropskimi institucijami. »Že to, da je varuhinja močno pokritizirala delo komisarke kaže na napetosti tudi med evropskimi ustanovami. Gre še za eno bolj načelno vprašanje, do kje bi lahko Evropska komisija, pri kateri se kažejo tendence, da postane neodvisno politično telo, ne izvršilni organ, da bi postala kar vlada, ki bi lahko vplivala, ko bi kakšen evrokrat ali komisar želel na področja, ki niso skupna evropske politike. No, tega pa ne smemo dovoliti, zlasti tisti, ki smo iz malih držav, si močno prizadevamo, da bi šle spremembe evropskih pogodb v smeri, da bi odpravili veto ali bi poenostavili način odločanja v svetu, tako kot je npr. v parlamentu.«

Popolna zloraba funkcije

Zver meni, da gre za popolno zlorabo funkcije podpredsednice Evropske komisije in posledično to vodi tudi do nezaupanja državljanov v evropske institucije. Janša še dodaja, da pri vpogledu v dokumente ni mogel verjeti svojim očem. »Ker ko to bereš, vidiš, da gre za eklatantni politični pamflet. To nima nobene veze s pristojnostmi Evropske komisije, to je enostavno nekaj deset, sto strani političnega nakladanja, ki je sicer lahko legitimno v okviru nacionalnega političnega spopada, nima pa to nobene veze s pristojnostmi Evropske komisije.«

Zver je napovedal, da bo nadaljeval s prizadevanji in da bo skušal manjkajoče dele dokumentov pridobiti prek evropskega sodišča.

Odziv ustavnega sodišča in Evropske komisije

Včeraj so se najprej oglasili z ustavnega sodišča. To je zavrnilo navedbe SDS, da naj bi obisk Jourove v Sloveniji in srečanje s predsednikom Matejem Accettom pomenil politični pritisk. Dodalo je, da se na srečanju nista pogovarjali o noveli zakona o RTV. Pojasnilo je, da na splošno velja, da odprte zadeve nikoli niso predmet pogovorov z obiskovalci ustavnega sodišča.

Odzvali so tudi v Evropski komisiji. Tiskovna predstavnica je podobno sporočila, da se Jourova in Accetto nista pogovarjala o noveli zakona. Dodala je, da se njihova podpredsednica redno srečuje s predsedniki ustavnih sodišč članic Evropske unije. Pri tem je naštela predsednike ustavnih sodišč Romunije, Češke, Poljske, Španije in Nemčije. Kot je še pojasnila, so bili deli poročila komisije o obisku Jourove v Sloveniji počrnjeni, saj se niso nanašali na zahtevo poslanca Milana Zvera.