Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
Reševalno vozilo, rešilec (foto: Bor Slana/STA)
Reševalno vozilo, rešilec | (foto: Bor Slana/STA)

V Dispečersko službo zdravstva za zdaj vključenih 73 odstotkov občin

Slovenija | 09.01.2024, 12:19 Petra Stopar

Dispečerska služba zdravstva usmerja najbližje mobilne ekipe nujne medicinske pomoči na kraj nujnega dogodka po vnaprej določenih kriterijih - v primeru življenjske ogroženosti je odposlana najbližja mobilna enota, ne glede na občino, v kateri je do dogodka prišlo. Odločitev o najprimernejši ekipi za izvoz sprejme zdravstveni dispečer na podlagi podatkov, ki jih prejme med obravnavo klica, in ocene konkretne situacije v skladu s Slovenskim indeksom za nujno medicinsko pomoč.

Pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bila 1. marca 2018 ustanovljena Dispečerska služba zdravstva. Njen operativni del z zdravstvenimi dispečerji deluje v dveh ločenih centrih v Ljubljani in v Mariboru, kjer obravnavajo vse klice na številko 112 za zdravstveno pomoč z območij, ki sodijo pod posamezni center. V mrežo je trenutno vključenih že 77 odstotkov vseh izvajalcev nujne medicinske pomoči oziroma 73 odstotkov občin. Se pa, tako kot vsi zdravstveni izvajalci, tudi na tem področju soočajo s perečim pomanjkanjem kadrov, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink.

Želja je zagotoviti enako dostopnost do nujne medicinske pomoči in prevozov pacientov po celotni državi

Največje težave so po besedah Finka v Dispečerskem centru zdravstva v Ljubljani, kjer nikakor ne uspejo pridobiti kadrovskega prirastka: »Mi zaposlujemo, usposabljamo, kolegi in kolegice odhajajo drugam v službo in smo še vedno v tem negativnem deficitu, tako da smo morali širitve na področju, ki ga pokriva DCZ Ljubljana, zaustaviti za nek nedoločen čas. Kar pa se tiče delovanja DCZ Maribor, smo uspeli vključiti vse izvajalce NMP s tega področja, z izjemo Zdravstvenega doma Lendava, kjer imamo pa težavo z zagotavljanjem dvojezične obravnave klicev v sili, saj na tem področju prebivajo tudi pripadniki madžarsko govoreče narodnostne manjšine.« Z lokalno skupnostjo oziroma z zdravstvenim domom so našli možno rešitev in če bo izvedljiva v praksi, bo tudi to področje v naslednjih šestih mesecih prešlo v Dispečersko službo zdravstva, je pojasnil. 

Vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink
Vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink © Nebojša Tejić/STA

Kako po novem poteka klic za nujno medicinsko pomoč na območjih, ki jih pokriva dispečerska služba?

»V bistvu, ko oseba pokliče na telefonsko številko 112, se tam javi operater v regijskem centru za obveščanje. Ko on prepozna potrebo po odzivu zdravstva, preveže klic v enega izmed naših dispečerskih centrov zdravstva, kjer mi opravimo podrobno strokovno obravnavo klica, tako imenovano triažo, kjer določimo stopnjo nujnosti in se potem tudi odločimo za sam odziv. To pa poteka vzporedno v dveh procesih. V prvem procesu, v kateri govorimo o sprejemu klica, naš sprejemni zdravstveni dispečer opravi to triažo. Tisti trenutek, ko določi stopnjo nujnosti, ko gotovi, kako resen je problem, klic sicer še ni končan, gre v našem informacijskem sistemu ta dogodek do oddaljenega nadzornega zdravstvenega dispečerja, postane intervencija, in ta drugi zdravstveni dispečer že išče v ustrezno ekipo NMP, jo aktivira in po potrebi usmeri na kraj dogodka, medtem ko v predhodnem procesu klic še vedno traja. Mi postavljamo dodatna vprašanja, ki nam potem pomagajo še nadgraditi odziv, mogoče aktivirati kako drugo intervencijsko službo, oziroma, če pacient to potrebuje, preko telefona dajemo tudi navodila za nudenje pomoči temu klicatelju,« je povedal Fink.

Odkar imamo v Sloveniji novo zdravstveno storitev – dispečersko podprti temeljni postopki oživljanja – dispečerji klicatelja vodijo tudi skozi te korake, dajejo navodila za zaustavljanje hudih krvavitev, za reševanje primera, ko se oseba duši, ko ima delno ali popolno zaporo dihalnih poti oziroma v nekaterih primerih, ko je potrebno, po Finkovih besedah tudi vodi porod preko telefona. »Skratka, klic se ne zaključi s tem, ko mi določimo stopnjo nujnosti, v najbolj nujnih intervencijah ostanemo na telefonski zvezi s klicočim vse do prihoda ekipe NMP na kraj dogodka in jim ves čas nudimo navodila, kako pomagati pacientu, dajemo informacije, kje se nahaja ekipa, kdaj bo ekipa prišla do pacienta oziroma nudimo tudi psihološko oporo,« dodaja sogovornik, ki že več kot 35 let dela v sistemu nujne medicinske pomoči, večino časa pa je bil zaposlen na Reševalni postaji Ljubljana.

Vabljeni k poslušanju celotnega posnetka pogovora.

Slovenija
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.