Zdravniki: Manevrski prostor za rešitve je, treba ga je samo izkoristiti

Pogovor o | 02.03.2023, 14:08 Petra Stopar

Predlogi zdravniške stroke o tem, kako reševati primarno raven, ki se sooča s kritično kadrovsko podhranjenostjo, so znani že več let. Družinski zdravniki so v oddaji Pogovor o poudarili, da je treba ukrepati pri izvoru, kar pomeni zmanjšati administrativne obremenitve in omogočiti stabilno delovno okolje, med drugim okrepiti ambulantne time. Za zdaj na področju reforme še ne vidijo ničesar konkretnega, a upajo, da jih je ministrstvo tokrat slišalo, saj sistem »enostavno ni več vzdržen«.

Število oseb brez izbranega zdravnika je konec leta 2022 znašalo 132.185, izhaja iz dokumenta ministrstva za zdravje Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji. Analiza, ki se osredotoča na  področja, kjer so izzivi največji in prinaša zadnje razpoložljive podatki, naj bi bila podlaga za oblikovanje predlogov rešitev za celovito reformo zdravstvenega sistema. Dokument postreže med drugim s podatki, koliko zdravnikov družinske medicine trenutno manjka v Sloveniji. Pri tem si stroka ni enotna, po oceni Zdravniške zbornice Slovenije jih manjka 450, po standardih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 290 in po metodologiji Evropskega statističnega urada 770. Medtem se po ugotovitvah ministrstva »od leta 2011 do 2022 kaže občutno povečanje razkoraka med razpisanimi specializacijami iz družinske medicine in številom diplomantov, ki se je začel večati v letu 2017«. To »opozarja, da se bo problematika nezadostnega kadra nadaljevala v prihodnjih letih«.

»Priliv kadra bi morali res zelo povečati«

Da trenutno stanje ni nekaj, kar bi nas moralo presenečati, meni dr. Polona Campolunghi Pegan, družinska zdravnica iz ZD Nova Gorica in članica Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici: »S terena zdravniki že več kot 10 let opozarjamo na to, da se mora v sistemu nekaj spremeniti, ker ta sistem enostavno ni več vzdržen. Res si želimo, da smo zdaj prišli do situacije, da so do tega uvida prišli tudi tisti, ki urejajo naš zdravstveni sistem, se pravi v prvi vrsti ministrstvo za zdravje, potem pa tudi glavni plačnik zdravstvenih storitev, torej ZZZS. Kajti samo oni v sodelovanju s stroko lahko spremenijo razmere na način, da bo delo na primarnem nivoju znova postalo privlačno. In prav povečan dotok novega strokovnega kadra na primarni nivo, je tisto, kar lahko omogoči, da ponovno postavimo eno kvalitetno in dobro primarno zdravstvo.«

Določanje števila manjkajočih družinskih zdravnikov je po njenih besedah odvisno od tega, kaj vzamemo kot merilo: »Če vzamemo kot merilo ta naš priznani normativ, se pravi, kaj nam zavarovalnica priznava kot poln ambulantni tim, to je 1895 glavarinskih količnikov, manjka približno 250 zdravnikov družinske medicine, če bi pa pogledali povprečje Evropske unije, bi jih pa potrebovali kar dodatnih 700, tako da v bistvu to so res take enormne številke, če vemo, da nas je vseh družinskih zdravnikov tam okoli 1000 v Sloveniji. Tako da bi morali res zelo povečati nek priliv, če bi želeli tem standardom zadostiti.«

Znižanje administrativnih obremenitev in krepitev tima

Po mnenju dr. Eve Vodnik bi bilo treba okrepiti in nadgraditi ambulantni tim. »Za delo, ki je danes za srednjo sestro, bi nujno potrebovali diplomirano medicinsko sestro, ta, ki pa je danes diplomirana, pa bi gotovo morala pridobiti dodatna znanja, da bi lahko prevzela še dodatne kompetence«. Na tem mestu dodaja, da »sam administrator brez zdravstvene izobrazbe predstavlja tveganje za obravnavo pacientov, kajti taka oseba mora triažirati, mora prepoznati nujna stanja in to bi lahko bil problem. To, kar se govori v javnosti, da bo administrator razrešil vse naše administrativne težave, to gotovo ni izvedljivo. Mi moramo administrativne obremenitve znižati, da sploh ne bodo prihajale do nas, to, kar pa bomo obdržali, pa je treba prerazporediti med člane tima«.

Sam administrator brez zdravstvene izobrazbe predstavlja tveganje za obravnavo pacientov.

So pa po mnenju mlade zdravnice dr. Vodnik, ki dela v ambulanti družinske medicine v ZD Ljubljana - Šentvid, tudi zaposleni v zdravstveni negi zelo zapostavljeni: »Moramo vedeti, da ena srednja medicinska sestra začne z minimalno plačo, in tudi znanje, ki ga danes potrebuje v ambulanti, zdaleč presega njene kompetence. Recimo 30 let nazaj se je delo na povsem drugačen način odvijalo in je bilo bistveno manj zapleteno, kot je danes. Danes imamo ogromno nekega računalniškega znanja, ki ga moramo uporabljati, strokovna znanja, in temu sestra enostavno ne sledi in imamo grozno pomanjkanje zdravstvenih tehnikov, srednjih sester ... Enostavno ne želijo več delati za minimalno plačo na takšnem delovnem mestu, ki je resnično zelo odgovorno in zelo obremenjujoče. Če se v kratkem ne bo sprejelo standardov in normativov, nas bo tudi to zelo vleklo nazaj.«

Tudi predstojnik ZD Ljubljana - Šiška in družinski zdravnik dr. Andrej Divjak vidi nekaj manevrskega prostora za izboljšanje pogojev pri prenosu kompetenc na diplomirane medicinske sestre, našteje pa še nekaj predlogov za razbremenitev zdravnikov. Med njimi je odpiranje bolniškega statusa, ki bi bilo lahko za krajši čas stvar dogovora delavca z delodajalcem, kot je bila to praksa v času epidemije covida-19, a se ukrep ni ohranil. »Po drugi strani pa bi morali v naše delo vključiti tudi druge specialiste, se pravi pri vodenju dolgotrajnih bolniških staležev bi bilo prav, da se vključijo specialisti medicine dela, športa in prometa. Namreč, v Sloveniji imamo posebno specializacijo, ki prav preučuje oziroma je namenjena preučevanju, kako določena bolezen vpliva na delovno sposobnost in pri teh dolgotrajnih bolniških bi lahko vključili te specialiste in razbremenili primarni nivo.« Meni torej, da manevrski prostor v obstoječih razmerah zagotovo obstaja, treba ga je samo izkoristiti. »Če pa je volja s strani vseh akterjev, je pa seveda druga zgodba,« ugotavlja.

Če pogledamo po strokovni plati, dejansko zdravnik za svoje strokovno delo potrebuje: nek način, da zapisuje svoje ugotovitve ob pregledu, recept in napotnico.

Rezerve so po oceni dr. Campolunghi Pegan tudi na področju urejanja razmerja med zavarovancem in zavarovalnico: »Dostikrat zdravniki urejamo čisto zavarovalniške odnose. Ne vem, na primer urejamo potrdila za potne stroške, urejamo sanitetne prevoze … To po nobeni logiki ne more biti stvar zdravnika specialista, ker gre čisto za razmerje zavarovanca, ki je zavarovan za neko storitev. In želeli bi si, da bi tudi zavarovalnica del svojih obveznosti opravila mimo zdravnikov, ne da se to vpleta v naše ambulante, ker če pogledamo po strokovni plati, dejansko zdravnik za svoje strokovno delo potrebuje: nek način, da zapisuje svoje ugotovitve ob pregledu, recept in napotnico. Vse ostalo je v bistvu namenjeno nekim obračunom, ker v izvid lahko zdravnik praktično zapiše vse, kar je potrebno. Želeli bi si, da se ta balast papirjev in dokumentacije umakne iz naših ambulant, ampak ne zato, ker bi nam bilo to izpod časti delati ali pa ker se nam tega ne bi dalo delati, ampak ker moramo narediti prostor vsebinskemu.«

Če bi se mladi namreč hoteli ukvarjati z administrativo, bi se odločili za neko drugo šolo, ne za študij medicine. »Mlade zdravnike pa zanimajo medicina, strokovno delo, diagnostika, zdravljenje … Omogočiti zdravniku družinske medicine, primarnemu pediatru in primarnemu ginekologu, da je dirigent te svoje obravnave, ob pomoči seveda ostalih sodelavcev, je tisto, kar bo naredilo primarni nivo močen. In močen primarni nivo pomeni manj prelivanja na sekundarni nivo, zgodnejše odkrivanje bolezni, boljše vodenje bolezni in konec koncev tudi boljšo družbo, ker bo manj napetosti, ker bo manj vsega tistega slabega,« je prepričana dr. Campolunghi Pegan.

Dr. Divjak se ob tem boji, da samo povečevanje vpisa na medicinsko fakulteto ne bo povečalo zanimanja mladih za študij medicine. Po njegovih beseda je treba spremeniti sam izvor problemov,  kamor spada »administrativna razbremenitev, omogočiti neko stabilno delovno okolje, kjer se bodo mladi počutili varne, jim hkrati zagotoviti, da jih ne bomo več silili v neke razmere, kjer bo njihovo delo celo nevarno, tudi to se dogaja«. Velika težava je tudi »konstantno nadomeščanje kolegov, kar v zdravstvenih domovih resnično hitro privede do domino efekta«. »Kakšne bodo te reforme, pravzaprav še zdaj z zagotovostjo ne vemo kaj dosti. Obljublja se, potrebno bo počakati, ali nas je ministrstvo slišalo, slišalo naše predloge in jih upoštevalo,« zaključi zdravnik.

Kakšne bodo te reforme, pravzaprav še zdaj z zagotovostjo ne vemo kaj dosti. Obljublja se, potrebno bo počakati, ali nas je ministrstvo slišalo.

»Pogrešam predvsem urejeno mrežo primarnega zdravstva in kazalnike kakovosti«

Dr. Campolunghi Pegan si želi, da bi bila v Sloveniji vzpostavljena uradna mreža, ki bi temeljila na dejanskih potrebah prebivalstva po njihovi starosti – mreža primarne pediatrije, primarne ginekologije, zobozdravstva in družinske medicine – potem se ji niti ne zdi tako bistvenega pomena, kakšna je organizacijska oblika teh ambulant, ali so v zdravstvenem domu ali so to koncesionarji, združenje ali izvajalci, ki so neposredno vezani na to mrežo. Analize o potrebah prebivalstva je treba narediti in omogočiti izvajalcem izvajanje storitev, ob tem pa imeti za cilj čim bolj kakovostno obravnavo posameznega pacienta. Da bi temu sledili, pa bi morali oblikovati tudi nekakšne kazalnike kakovosti, ki bi morali biti enostavno merljivi in javno dostopni. »Timi, ki dokažejo, da so njihovi ljudje bolje obravnavani, pa bi morali biti za to tudi nagrajeni,« zato ne vidi delitve na javne zdravstvene zavode in koncesionarje.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje, v kateri so sogovorniki govorili še o ambulantah za neopredeljene paciente, novemu klicnemu centru za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema, vlogi koncesionarjev pri vključevanju v zdravstveno mrežo in o pereči problematiki nasilja nad zdravstvenimi delavci.