Nesreča nikoli ne počiva; prva pomoč in oživljanje najmlajših
Svetovalnica | 02.07.2021, 13:04 Mirjam Judež
Poletje je čas mnogih vragolij, tako v vodi kot v hribih in včasih se zgodi tudi kaj nepredvidenega. V Svetovalnici je bila tokrat z nami Simona Korenčan, zdravnica, ki prek portala Skrben starš organizira različne tečaje prve pomoči in oživljanja najmlajših. Njeno poslanstvo je osveščati starše o ukrepanju pri različnih nezgodah, v katerih se znajdejo otroci. V naš studio je prišla z nekaj konkretnimi nasveti.
Se znamo pravilno odzvati, ko pride do nesreče, poškodbe?
»Otroci na žalost ne znajo, ne morejo paziti sami nase. Starši moramo biti stalno na preži, predvsem pa je važno, da se podučimo o ukrepanju, da znamo priskočiti na pomoč, pristopiti k nekomu, ki se mu nekaj akutnega dogaja. Za reševanje življenj so včasih pomembne minute, večina nezgod pa se zgodi izven bolnišnice.«
Utopitve so 2. najpogostejši razlog smrti predšolskih otrok
»Iz lastne izkušnje povem, ko smo bili na dopustu, bi se nama lahko hčerka utopila v 15 cm vode v plitvem bazenčku. Za sekundo sem pogledala stran, ko sem se obrnila, je bila pod vodo, ležala s trebuhom na gladini, z glavo navzdol, se poskušala pobrati in znova padla. Pomembno je, da takrat znamo ukrepati, da smo vedno zraven. Tudi otroci, ki znajo plavati, se lahko utopijo. Skočijo, se udarijo v glavo in se naknadno utopijo. Ali pa imamo nizek bazenček, ob robu bazena pa so igrače, po katetrih se otrok steguje, in če se stegne in ob tem pade, lahko znova pristane v vodi, vdihne cel kup vode in lahko pride do utopitve.«
Kako ukrepati, ko pride do utopitve?
»Gre za minute. Zelo pomembno je, da otroka vzamemo čim prej iz vode, ga pomirimo, ker otrok se ustraši (tudi, ko vidi naš strah, je prestrašen), ga spodbudimo, da se odkašlja. Če pa je spil veliko vode in je nezavesten, je pomembno, da ga damo na varno, ravno površino in zadamo prvih 5 vpihov v pljuča, potem takoj začnemo z oživljanjem: z masiranjem prsnega koša in umetnimi vpihi. Utopitve so drugi najpogostejši razlog smrti predšolskih otrok. Najpogostejše so med otroci med 1. in 3. letom.«
Tudi plitvi bazenčki z nekaj cm vode so nevarni
»Niso nevarni le predeli, kjer otroci ne dosežejo tal. Tudi majhni, plitvi bazenčki, ribnik so lahko nevarni. Mi smo doma kupili napihljiv bazenček, v katerega gre 5 do 10 cm vode. Misliš si, da lahko otroka mirno pustiš v vodi, kaj postoriš, ampak moraš biti vedno zraven. Tudi v kadi se otroci lahko utopijo, se udarijo v kad, vdahnejo veliko vode. Pri vodi je res treba biti previden.«
Prvi najpogostejši razlog smrti pri otrocih so poškodbe
»Ko si starši zjutraj kuhajo kavo in ročaj džezve gleda proti nam, je na dosegu roke otroka in jo lahko hitro potegne nase. Opeklin z vrelo vodo ni malo. Tudi krožnik, poln zelo vroče juhe in lačen otrok nista prava kombinacija.«
Gumbna baterija, ki zaide v otrokova usta, je lahko smrtno nevarna
»Male gumbne okrogle baterije so zanimive za otroke, izgledajo kot bombončki, otrok jo da v usta, poje, mi pa sploh ne vemo, da so to zaužili, niti zakašlja ne. Taka baterija je lahko smrtno nevarna, ker povzroči razjedo in krvavitev v telesu.«
Opekline
»Čim prej začnemo hladiti s čim bolj hladno vodo izpod pipe (5 stopinj) 5 do 10 minut, ob tem je treba paziti, če ima otrok opekline po veliki površini telesa, da ga ne podhladite. Ko hladite, po 10 minutah lahko začasno prekinete in spet ponovite. Prilepljenih oblačil ne odstranjujete z otrokove kože, ker lahko s tem naredite večjo škodo. Če je koža gola, ko ohladite, položite čez opeklino sterilne zložence ali nekaj čim bolj čistega: npr. čisto, hladno, mokro brisačo. Če nimate kompres, ki se ne prilepijo na rano, lahko zmočite te gaze, komprese, brisačke, da se ne prilepijo na kožo. V prvi pomoči v avtu imate komprese, ki se ne prilepijo, ki so namenjene prav za oskrbo opeklin. Rane je treba zaščititi zaradi vdora bakterij in okužbe, do katere pri opeklinah zelo hitro pride.«
Poškodba mlečnih in stalnih zob
»Če gre za poškodbo mlečnega zoba, če je slučajno izpadel, ga ne vstavljamo nazaj, ker lahko poškodujemo stalni zob, ki raste pod njim. Če pa se je odlomil delček mlečnega zoba, ga lahko shranite v kozarcu s slino. Otrok naj v kozarec napljuva nekaj sline in ta zob s slino čimprej odnesemo z zobozdravniku, ki ga bo poskušal prilepiti nazaj. Če izpade stalni zob, ga skušamo vstaviti na njegovo mesto, ker je tam okolje, v katerem je največja verjetnost, da bo zob ostal živ. Če se stalni zob poškoduje, ga kot mlečnega damo v slino. Čimprej (v roku ene ure) gremo k zobozdravniku, ki bo poskušal ta zob rešiti.«
Ureznine
»Tega je kar veliko. Rano očistite s fiziološko raztopino ali s čim bolj čisto vodo, da z nje speremo vso umazanijo. Pri padcu na asfaltu je treba rano najprej dobro sprati, potem pa zaustavljati krvavitev s čistim zložencem ali čim bolj čistim blagom, brisačko, preko katere pritisnete močno na rano. Ko izvajamo kompresijo, pritisk na rano, zmanjšamo krvavitev, lahko pa tudi prizadet ud prizadeti drži nad nivojem srca, da ne binglja navzdol. Tudi s tem zmanjšamo krvavitev.«
Zadušitve: tudi špageti in slanina lahko povzročajo težave
»Otroci ne pregriznejo dobro, takoj pogoltnejo. Če jih sili na kašelj, je dober znak in ga spodbujamo. Dokler otrok kašlja in je ta kašelj učinkovit in diha normalno, spodbujamo kašelj čim dlje. Če otrok plapola z nosnicami, da vgreza z medrebrnimi prostori, če diha s trebuščkom, se je znašel v dihalni stiski. Dojenčki lahko tudi pomodrijo. Takrat kašelj ne zadošča več. Pri otrocih ali odraslih naredimo Heimlichov prijem. Eno pest damo pod žličko, na mesto, kjer se rebra stikajo, z drugo roko to pest zaobjamejo in močno pritisnemo k sebi in navzgor. V tem primeru lahko tujek odleti ven. Če smo neuspešni, ponovno oživljamo kot pri utopitvah: masiramo prsni koš in dajemo umetne vpihe v razmerju 30 proti 2 (30 stisov prstnega koša in 2 vpiha) in to izmenično ponavljamo, dokler le lahko. Če se oseba ob tem ovede in začne dihati, diha normalno, jo damo na bok in stalno nadzorujemo dihanje in pazimo, da je dihalna pot prosta.«
Pri zadušitvi dojenčka trepljanje po hrbtu lahko pomaga
»Pri dojenčku spodbujamo kašelj, dokler kašlja. Udarjanje po hrbtu izvajamo tako, da damo otroka čez stegna, držimo spodnjo čeljust, da mu glava prosto ne binglja in mu zadajemo udarce med lopatice. Obrnjen je navzdol, ker želimo, da bi tujek padel ven. Ne izvajamo Heimlichovega prijema, ampak izjavamo iztise prsnega koša. Če s temi iztisi pri dojenčku nismo uspešni, začnemo oživljati.«
Želimo si, da bi čim več ljudi videlo tečaj oživljanja Naj srček bije.
Pogoste zadušitve z baloni in njihovimi ostanki
»Imeli smo deklico, ki se je zadušila z ostanki lateks balonov. Otrokom so lateks baloni zanimivi, ker so pisanih barv, zanimive strukture … Hitro jih nesejo v usta in pri igri, tekanju to hitro pogoltne. Problem je v tem, da smo tukaj zelo omejeni z uspešnostjo oživljanja, ker se baloni zaradi svoje strukture zelo dobro prilepijo na dihalne poti in težko oživljamo. V ZDA veljajo baloni za najbolj nevarne pri zadušitvah otrok.«
Piki insektov in alergije
»Če ne vemo, ali je otrok alergičen na pike insektov, prva alergijska reakcija zagotovo ne bo tako huda. Mesto pika najbolje, da hladimo. Strup insekta je termolabieln in mesto pika bi morali kar dobro segreti, da bi ta strup razgradili (dobro segrejemo npr. kovanec, ki ga pritisnemo na oteklino) Bolj se svetuje hlajenje prizadetega mesta. Če se pa razvije večja alergijska reakcija, je najbolje, da otroka peljete k zdravniku, razen, če imate doma kak antihistaminik (npr. Claritin), ki ga ponudite otroku. Ko otroka znova piči npr. osa, opazujete, če se stanje slabša. Če je vedno močnejša reakcija, je to znak, da bo otrok razvil močno alergijo na to. Tisti, ki imajo znano anafilaksijo, znano alergijo na pike insektov, jim zdravnik predpiše Epipen – avtoinjektor adrenalina, ki se ga ob hudi alergijski reakciji zapiči v stegno otroka.«
Ožigi meduz
»V morju poleg meduz najdemo tudi morske pajke. Ti sicer živijo v večjih globinah, ampak med junijem in avgustom, ko drstijo, jih lahko najdemo tudi na pesku, v mivki, v nizki vodi. Takrat lahko posumimo na morskega pajka, bolečina je zelo huda, ne vidi se klasičnega vžiga od meduze, lahko je modra lisa ali rdeče prizadeto območje krvavi. To zelo, zelo boli. Ta strup je kot pri meduzi zelo termolabilen. Če je noga prizadeta, jo damo v čim bolj vročo vodo (45 stopinj); v vrelo vodo dodamo malo mrzle, nogo v njej imamo 20 minut, da se čim več tega strupa razgradi. V primeru meduze poleg gretja poskusite odstranite vse ožigalke, ki so ostale na koži. Ne z roko, ampak s kamni na plaži, z npr. bančno kartico iz denarnice, s katero postrgate ožigalke.
Ožige meduz oskrbimo oz. grejemo z zelo vročo vodo, to je najbolj učinkovito.
Poškodbe glave
»Poškodbe glave se lahko kažejo z zamikom, zato moramo otroke dobro opazovati kar 48 ur po padcu npr. s kolesa. V prvih trenutkih lahko otrok ne kaže nobenih hujših znakov poškodb, pride pa lahko do tega z zamikom. Glavobol, spremembe v vedenju, bruhanje, če teče bistra tekočina iz nosa ali krvavitev, prav tako iz ušes, če ga moti svetloba … Če je otrok sicer živahen in potem postaja pasiven, slabo odgovarja na vprašanja, je bolj utrujen kot ponavadi ali ga po popoldanskem spancu ne moremo prebuditi, so to znaki, ki kažejo na poškodbe glave. Čimprej k zdravniku!«