Nujna medicinska pomoč po novem ali starem?

Slovenija | 14.11.2015, 07:00

V veljavo stopa nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Spremembe bodo začele veljati šele čez čas. Strategija reorganizacije nujne medicinske pomoči je spomladi na noge spravila številne župane in direktorje zdravstvenih domov. Njihove pripombe so na pristojnem ministrstvu v celoti upoštevali: vsa dežurna mesta zdravnikov po vsej državi ostajajo nespremenjena, razen zdravnikov v desetih krajih, kjer bodo začeli delovati urgentni centri; nespremenjeno bo tudi financiranje zdravstvenih domov.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je prisluhnila pripombam, zato Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči ne posega na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Do nadaljnjega bodo dežurne ambulante na obstoječih lokacijah delovale tako, kot so do zdaj. Do konca leta bomo imeli zgrajenih 10 urgentnih centrov, ki so namenjeni oskrbi urgentnih pacientov. Novi urgentni centri že delujejo v Brežicah in Murski Soboti, 19. novembra se odpira v Mariboru, do konca leta pa bodo začeli delovati še na Jesenicah, v Novi Gorica, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Izoli in Novem mestu. Kirurg Milan Nemeš iz soboške splošne bolnišnice vidi tudi težave. »Težava je v tem, da bomo na precej večji površini delali z enako ali celo manj številnim kadrom, pri čemer se do neke mere tudi izgublja nadzor nad bolniki. Težava je tudi v sodelovanju s primarnim zdravstvenim nivojem, saj ni več "filtra" splošnega zdravnika, tako pa bodo k nam prihajali bolniki na primer zaradi zobozdravstvenih težav, s katerimi se sploh ne ukvarjamo, ali zaradi okulističnih težav, pa tega področja popoldne in zvečer nimajo pokritega.«

V novem pravilniku je določeno, da povprečni dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči ne sme presegati 15 minut. Ločitve na urbano in ruralno okolje ni. Izvozni čas mobilne enote ne sme presegati ene minute od aktivacije oziroma klica dispečerske službe.

Novi pravilnik opredeljuje tudi satelitske urgentne centre, nekakšne pomanjšane urgentne centre, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih, manjši prostor za opazovanje, prenosni ultrazvok, obposteljni laboratorij za osnovno diagnostiko, ter možnost nujne izdaje vsaj osnovnih zdravil. Mreža satelitskih centrov je zbudila veliko polemik in so za zdaj postavljeni v neko prehodno obdobje. Državna sekretarka Sandra Tušar je priznala, da so nekatere stvari nedorečene, a bodo težave v prehodnem obdobju odpravili. »To je zadosti dolgo, da imajo vsi urgentni centri možnost, da pridobijo ustrezno izobražen kader, da se potem kader popolni in s tistim trenutkom se bo seveda tudi financiranje kompletno preneslo z enega na drug nivo.«

V začetku leta 2016 bodo začeli delovati tudi dispečerski centri, ki bodo beležili vse klice, hitrosti izvozov in prihodov do bolnikov, težavnost posredovanj. Že res, da je Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči začel veljati, marsikaterih izvedbenih aktov oziroma navodil pa še ni.