Obveščvalci: »Operacije Lampedusa ne vodijo tihotapci...«

Spoznanje več | 18.09.2023, 17:00 Robert Božič

Nekateri obveščevalni viri trdijo, da operacijo Lampedusa ne vodijo tihotapci, ampak naj bi dejansko šlo za hibridno vojskovanje, za katerim stoji Rusija, ki na tak način odpira novo fronto na južnem boku Evrope. Migrantski val je po teh informacijah izrazito usmerjen proti Franciji, medijsko pa naj bi bil spodbujen že pred tedni z informacijami o visokih zneskih socialnih pomoči v Franciji.

S to možnostjo se deloma strinja tudi politični analitik in zgodovinar prof. dr. Aleš Maver, ki smo ga gostili v popoldanski oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

»Kar se tiče sprožanja oziroma nesprožanja migranskih valov, gotovo so primeri, ko je Rusija uporabila migrante kot orožje, kajti zdi se mi da, ne glede na to, kaj si mislimo o Putinovem režimu, so tam nekateri ljudje kar dobri psihologi. Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje.«

Maver poudarja, da je problem v tem, ker ni vedno lahko »obeh teh virov negotovosti« usklajevati. Svari pa pred tem, da bi zdaj za vsak tak dogodek »krivili Putina« a zgodovina nas uči, da so Rusi te metode že uporabljali.

» In primer, kjer je gotovo prišlo do uporabe tega spoznanja, je bil jeseni 2021, ko so naenkrat močno povečali lete iz Iraka v Belorusijo in potem poskušali podtakniti te migrante Poljski. Šlo je za zelo pametno potezo, zato ker je Poljska vedno v Evropski uniji na tapeti kot tista, ki naj ne bi upoštevala Evropskih standardov in so seveda (Rusi) pričakovali, da bodo zahodno evropske države pritisnile na Poljsko, da te migrante sprejme.«

Če bi takrat to Poljska naredila, bi ta val migrantov postal stalen, ampak Poljaki so takrat odreagirali pravilno in niso pristali na to takrat skupno belorusko-rusko izsiljevanje in s tem so dejansko to orožje v svojem primeru naredili neuporabno,« pravi dr. Aleš Maver. Celotnemu pogovru z njim lahko prisluhnete v podcastu oddaje Spoznanje več, predsodek manj.

Giorgia Meloni: "Prerazporejanje migrantov ni rešitev ...«

Italijanska premierka Giorgia Meloni je minuli petek, po prihodu več tisoč migrantov s čolni na Lampeduso, EU pozvala k odzivu in opozorila na nevzdržen migracijski pritisk na Italijo.

Po prihodu več tisoč migrantov s čolni na Lampeduso v zadnjih dneh je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen povabila, naj se osebno prepriča o resnosti razmer, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela pa, naj razpravo o tem uvrsti na dnevni red oktobrskega vrha EU.
Migracijski pritisk, ki ga Italija doživlja od začetka leta, je neznosen. Je posledica težkih mednarodnih razmer v Afriki," je v petek še opozorila Meloni.

Po podatkih agencije ZN za migracije je samo od ponedeljka do srede minuli teden na otok na 199 čolnih prispelo približno 8500 migrantov, kar je precej več, kot ima Lampedusa prebivalcev.

Francozi v petek za solidarnost, včeraj pa proti

Prišel je čas za solidarnost z Italijo, pa tudi za ukrepanje EU, se je na to v petek odzvala francoska premierka Elisabeth Borne.

»Francija ne namerava sprejeti prebežnikov, ki so v zadnjih dneh prispeli na italijanski otok Lampedusa,« pa je danes dejal francoski notranji minister Gerald Darmanin. Zagotovil pa je, da je Francija pripravljena pomagati Italiji pri nadzorovanju meje, italijansko tiskovno agencijo Ansa, povzema STA.

Von der Leyen na Lampedusi: »Nezakonite migracije so evropski izziv, ki potrebuje evropski odziv«

Včeraj se je Melonijevi na Lampeduzi pridružila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in po ogledu razmer predstavila akcijski načrt v desetih točkah za reševanje migracijskega pritiska na to državo.

Načrt predvideva pomoč Agencije EU za azil in Evropske agencije za mejno in obalno stražo predvsem pri registraciji prebežnikov, jemanju prstnih odtisov in obveščanju - ter podporo Italiji pri premeščanju migrantov z Lampeduse. V luči tega je von der Leyen članice EU pozvala k uporabi mehanizma prostovoljne solidarnosti.

Skladno z načrtom bo EU pospešila vračanje migrantov v njihove matične države in okrepila pogajanja s temi državami za zaustavitev migracijskih tokov. Pogajanja naj bi vodil podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas. Pri hitrejšem vračanju migrantov naj bi ključno vlogo prav tako odigral Frontex.

Pomembna točka načrta je tudi boj proti tihotapcem, ki vključuje sodelovanje EU tako z državami izvora kot s tranzitnimi državami. V prvi vrsti naj bi se osredotočili na območje med Tunizijo in Lampeduso. EU bo ob tem okrepila nadzor svoje zunanje meje na morju iz zraka, prav tako s pomočjo Frontexa, preučila pa bo tudi možnosti za razširitev pomorskih misij v Sredozemlju.

Načrt predvideva tudi posodobitev evropske zakonodaje na področju boja proti tihotapstvu in ukrepe za omejitev uporabe plovil, ki niso primerna za plovbo. Kot je dejala predsednica Evropske komisije, je pomembno migrantom ponuditi alternativne poti in jih na teh poteh zaščititi.

Prav s to zadnjo trditvijo pa je razburila precej italijanske javnosti in sprožila številna ugibanja po Evropi, še posebej v luči včerajšnjih migrantskih izgredov v Nemčiji.