Dr. Aleš Maver | (foto: STA)
Dr. Aleš Maver o dvoumnosti razumevanja 9. maja?
Spoznanje več Robert Božič
»Ravno v luči ruske invazije na Ukrajino se najbolj kaže dvoumnost tega datuma v evropski zgodovini. Res je, da ga velik del lahko razume kot dan osvoboditve, kot dan, ko je bil zlomljen totalitarizem (nacionalsocializem in fašizem), ki je zahodno Evropo ogrožal, po drugi strani pa nikakor ne moremo reči, da je bil 9. maj, dan osvoboditve ali dan zmage za vzhodno polovico Evrope,« meni zgodovinar in politični analitik prof. dr. Aleš Maver.
V včerajšnji oddaji Spoznanje več predsodek manj je še pojasnil, da so to po letu 1991 »več ali manj neuspešno« zahodnemu delu Evrope poskušale dopovedovati in pojasnjevati države vzhodne Evrope.
Neuspešne so pri tem bile zato, ker na zahodu »niso imeli neposredne izkušnje z sovjetskim totalitarizmom, kar pa se zdaj lahko spremeni«. Po Mavrovem mnenju so prav srednje in vzhodnoevropske države opozarjale na nevarnosti »resovjetizacije, ki smo ji bili v Rusiji priče že vsaj 20 let pred lansko invazijo na Ukrajino.«
Slovenija je po njegovem mnenju »nekje vmes« med zahodom in vzhodom, a tudi pri nas je razumevanje 9. maja težavno. »Mi smo sami sebe prepričevali, da nimamo nič opraviti s tistim, kar se je dogajalo v srednji in vzhodni Evropi, da recimo nimamo nič opraviti s travmo Poljske, ki so jo dejansko njeni zahodni zavezniki žrtvovali na oltarju dogovora s Sovjetsko zvezo, medtem ko smo se v Sloveniji in tudi Jugoslaviji uspeli prepričati, da smo mi nekaj drugega, in zato ima pri nas 9. maj še vedno nek tak položaj, kot na nekaterih območjih nekdanje Sovjetske zveze.«
Za praznik spet smrtonosni raketni pozdrav Ukrajini?
V zgodnjem jutru je Rusija sprožila nov val zračnih napadov na Ukrajino. Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo uničenih 23 od 25 izstreljenih rušilnih raket, od katerih je bilo največ izstreljenih proti prestolnici Kijev.
Dr. Aleš Maver je prepričan, da zadnja dogajanja v Ukrajini še niso začetek napovedane protiofenzive, masovno evakuacijo več vasi in mest na zasedenih območjih v okolici največje jedrske elektrarne Energodar v Zaporožju pa razume, kot neke vrste rusko grožnjo, ne samo Ukrajincem ampak tudi celotni EU.
V Moskvi letos "precej drugačna parada"
V Moskvi je danes potekala precej skromnejša in krajša vojaška parada kot v minulih letih. BBC poroča, da je bilo opaziti precej manj vojakov, ni bilo sodobnih tankov, pa tudi ne letalstva. Putin je v svojem nastopu ponovno zatrdil, da je svet na prelomnici in se proti Rusiji po njegovih besedah vodi prava vojna, v kateri da ta brani svojo suverenost. Prav tako je kritiziral Zahod, ki naj bi si prizadeval za propad Rusije.
