Lotrič: Pričakujemo jasno številko, koliko bomo morali nameniti iz plač za obnovo

Slovenija | 21.09.2023, 06:42 Petra Stopar

Potem ko je premier Robert Golob na seji Državnega zbora dejal, da bo država za obnovo in razvoj potrebovala več kot 6,7 milijarde evrov, je predsednik Državnega sveta Marko Lotrič izrazil zaskrbljenost nad razkorakom med to številko in oceno škode, ki po trenutno dostopnih javnih informacijah privede do nekaj manj kot 2 milijard evrov. Sprašuje se, kaj se bo financiralo s preostalimi 5 milijardami evrov sredstev, ki trenutno ostanejo nerazporejena.

»Ne samo mene, ampak celotno gospodarstvo skrbi, na kakšen način bomo zbrali ta sredstva in če so res potrebna za to obnovo,« je komentiral za naš radio.

Spomnil je na nedavno objavljen podatek, da bo za izvedbo geotehničnih ukrepov v 123 občinah potrebnih 1,1 milijarde evrov, škoda, ki jo je gospodarstvo prijavilo na strojih, opremi, pri izpadu prihodkov v podjetjih in zalogah, je bila ocenjena na približno 400 milijonov evrov, obnova 400 objektov, ki so popolnoma uničeni oziroma neprimerni za bivanje, se po njegovih besedah ocenjuje na 120 milijonov evrov, ravno v torek pa je ministrica Irena Šinko povedala, da škoda v kmetijstvu, na pridelkih, objektih in ostalih zadevah znaša okrog 150 milijonov evrov.

Če seštejemo te podatke, »govorimo o bistveno nižjem strošku, zato vsi pričakujemo, vsak posameznik, jasno številko, koliko bo država, koliko bomo morali nameniti iz plač za obnovo. In to je ključno vprašanje – da uvedemo to transparentnost, najprej nad zbiranjem sredstev v sklad za obnovo Slovenije in pa potem tudi na samo porabo. Že nekaj časa nazaj sem tudi omenil, da je potreben nadzor nad to blagajno SOS (Sklad za obnovo Slovenije) tako nad vplačili kot izplačili«.

Predsedniku Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, ki je že v prvih dneh po ujmi sam kot eno od možnosti za participacijo v pomoči pri obnovi države omenil solidarnostne sobote, se zdi pomembno, da vsi prispevamo svoj delež, pomembno pa se mu tudi zdi, da so ti ukrepi uravnoteženi in da so sprejeti takrat, »ko dejansko denar potrebujemo za odpravo posledic poplav«.

Neusklajenost med 0,3 odstotka za prispevke preko dohodnine in pa preko solidarnostne sobote je prevelika, sam mislim, da bi bilo absolutno zadosti, če bi tako zaposleni kot podjetje namenili tisti del, ko govorimo okrog 80 do 90 evrov.

»Solidarnostni prispevek v obliki 0,3 procenta pri dohodnini predstavlja pri povprečni slovenski plači okrog 80 evrov. Ko pa se pogovarjamo o solidarnostni soboti ali kateremkoli drugem dnevu, pa to stane podjetje 270 evrov. Zakaj? Del, ki ga zaposleni oddela, je približno vreden 90 evrov. Moramo seveda vedeti, da je treba obračunati tudi nadure za vsakega posameznika. Ravno tak delež potem podjetje nameni, se pravi dvakrat 90 evrov. Seveda je pa tukaj velik vprašaj, zakaj tu država zaračunava potem davke in prispevke. Ko prištejemo še te davke in prispevke, jasno, da je potrebno poravnati stroške prehrane in stroške prevoza na delo, pridemo do 270 evrov. Torej ta neusklajenost med 0,3 odstotka za prispevke preko dohodnine in pa preko solidarnostne sobote je pač prevelika, sam mislim, da bi bilo absolutno zadosti, če bi tako zaposleni kot podjetje namenili tisti del, ko govorimo okrog 80 do 90 evrov. In to bi bila tudi nekako vzporednica predlaganim ukrepom, da so tisti, ki ne delajo v zasebnem sektorju, s svojim prispevkom v višini 0,3 procenta od dohodnine enako obremenjeni pri obnovi države,« je pojasnil Lotrič. 

Sam prihaja iz Železnikov, kjer se po 16 letih od tamkajšnjih katastrofalnih poplav šele zdaj zaključujejo glavni protipoplavni ukrepi, ob čemer je pohvalil hiter odziv tako vlade kot drugih segmentov države in družbe po letošnjih ujmah. »Gre za to, da sta bila dva interventna zakona zares hitro sprejeta. Najprej se je maksimalno potrudila vlada, potem državni zbor in tudi državni svet, skratka, vsi smo participirali pri sprejemu čim hitrejših zakonskih podlag za izplačilo škode, za hitrejše ukrepe sanacije,« je dejal in pohvalil tudi zelo dober odziv občin, županov, civilne zaščite in gasilcev. Želi pa si dobrega razmisleka pri zakonu o obnovi po poplavah, kjer bi lahko vse to, kar je naštel, tudi popravili.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v posnetku Mozaika dneva.