Jože BartoljJože Bartolj
Miha MočnikMiha Močnik
Tone GorjupTone Gorjup
dr. Matej Lahovnik (foto: STA / Tamino Petelinšek)
dr. Matej Lahovnik | (foto: STA / Tamino Petelinšek)

Dr. Lahovnik: Solidarnostna dajatev naj ne postane trajna

Slovenija | 01.09.2023, 15:06 Marcel Krek

Včeraj sprejeti interventni zakon za nujno odpravo škode ob naravnih nesrečah tudi v gospodarstvu označujejo kot dobronameren, a se ne strinjajo s predvideno delovno soboto oziroma obveznim solidarnostnim prispevkom. Bojijo se namreč, da ta ne bo zgolj enkratne narave. O tem in nižji rasti BDP-ja v lanskem letu od napovedane smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Matejem Lahovnikom

 

Lahovnik se strinja s pomisleki in najprej pričakuje natančno oceno škode, nato pa porabo vseh proračunskih rezerv ter obljub

ljenih evropskih sredstev za obnovo. Meni, da v tem trenutku novo obdavčevanje ni najpomembnejše, a da bi bilo to mogoče: "Hkrati pa moramo paziti, da ta dodatek, ali prispevek ne postane trajen. V Sloveniji imamo že zdaj veliko davkov. In ko vlada govori o tem, da morajo tisti, ki imajo več, tudi prispevati več, hkrati pozabljajo, da ti že plačujejo več, saj so davki zelo visoki."

Ob tem smo pravtako včeraj izvedeli, da je bila lanska rast bruto domačega proizvoda 2,5-odstotna, kar pa je za polovico manj od predhodnih napovedih. Lahovnik pravi, da bodo na prihodnji slovenski BDP nekoliko vplivale poplave, ki bodo zaradi obnove zagnale vlaganja, predvsem pa dogajanje na mednarodnih trgih, ki pa da zaenkrat ni ugodno.

Prisluhnite celotnemu pogovoru!

Iz dela gospodarstva nasprotovanje solidarnostnemu prispevku

Potem ko je državni zbor sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo.

Tako obrtniki in podjetniki kot tudi ostali državljani so že prispevali po svojih močeh in še bodo, a to počno prostovoljno, so v sporočilu za javnost zapisali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Sprejeta zakonska rešitev, ki je solidarnost predpisala kot obvezno, se jim ne zdi primerna.

Večina obrtnikov, podjetnikov in ostalih državljanov je v okviru svojih zmožnosti že donirala denarna sredstva, opravljala prostovoljno delo na prizadetih območjih in po svojih najboljših močeh pomagala pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. Zato bi bilo prav in nujno, da se ta njihov prispevek ustrezno ovrednoti in upošteva, so zapisali.

Pravi čas za določitev obveznega prispevka bi bil po mnenju OZS takrat, ko bo zaključen popis nastale škode in ko bo tudi že znana višina zbranih sredstev iz donacij, sredstev EU in iz državnega proračuna. "Vendarle, četudi je situacija sedaj urgentna in kliče po vzajemnosti in solidarnosti, ne smemo pozabiti na dejstvo, da je pri nas gospodarstvo že sedaj izjemno obremenjeno z davki in prispevki," so zapisali.

Podobnega mnenja so v SBC - Klubu slovenskih podjetnikov

"Vlada oziroma koalicija v novo sprejetih predpisih stopnjuje obremenitve, ne samo delodajalcev, temveč tudi delavcev," so zapisali in se vprašali, ali so v trenutku, ko je gospodarstvo zaradi različnih dejavnikov, kot so ohlajanje na tujih trgih, s katerimi poslujejo slovenski izvozniki, naraščajoče obrestne mere in geopolitične negotovosti, dodatne obremenitve gospodarstva res potrebne.

Tako kot v OZS tudi v SBC predlagajo, naj se najprej celovito oceni škoda, ki je nastala v nedavnih ujmah. Nato pa naj vlada poišče razpoložljive domače in tuje vire financiranja, ki so na voljo, a doslej niso bili izkoriščeni. Če se bo po celoviti oceni škode izkazalo, da so potrebe po dodatnih obremenitvah, pa lahko to vlada in koalicija storita naknadno.

V skladu z zakonom bodo solidarnostni prispevek plačali tisti, ki se ne bodo odločili za prostovoljno delo na dve solidarnostni soboti, prvo letos in drugo prihodnje leto. Določen je v višini 0,3 odstotka od obračunane dohodnine zavezanca, pri čemer se bo v osnovo za izračun vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost.

Ker da je preuranjen, so temu ukrepu v četrtek v razpravi nasprotovali tudi poslanci opozicije. V SDS so se zato glasovanja o sprejemu zakona vzdržali in DZ je zakon sprejel s 56 glasovi koalicije, NSi in poslancev narodnosti, proti ni bil nihče.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so medtem glede solidarnostnega prispevka izpostavili, da mora ta prispevek ostati enkratne narave, torej le za leti 2024 in 2025, in ne sme prerasti v trajno obliko dodatne obdavčitve

Poleg tega se jim zdi nepravično, če bodo morali ta prispevek plačati tudi prizadeta podjetja in posamezniki. Predlagajo pa, da bi se prispevek delodajalca lahko štel za davčno olajšavo za donacije. Širitev na pasivne dohodke, kot so tisti od najemnin in dividend, pa se jim v tem trenutku zdi preuranjena.

Glede na to, da se bo v sklad za obnovo stekal tako denar podjetij kot zaposlenih, v zbornici predlagajo, da bi poleg računskega sodišča nad porabo bdela tudi civilna družba.

Ko gre za delovne sobote, ki so alternativa prispevku, pa v GZS spominjajo, da gre za odločitev podjetja in ne za obvezo, zato se bodo podjetja samostojno odločala glede na svoje posebnosti. So pa še naprej mnenja, da bi morali biti prispevki delavcev in delodajalcev na podlagi teh delovnih sobot v celoti namenski, država pa bi se morala odpovedati davkom in prispevkom za tako zbrana sredstva.

Slovenija, Novice
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...