Maja MorelaMaja Morela
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc
Pri sanaciji bodo dobrodošli tudi tuji delavci (foto: Tanja Dominko)
Pri sanaciji bodo dobrodošli tudi tuji delavci | (foto: Tanja Dominko)

Tujci na pomoč pri sanaciji po poplavah

Slovenija | 19.09.2023, 14:41 Tanja Dominko

Minister za delo je skladno z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov izdal odredbo o poklicih in dejavnostih, v katerih bo za namen sanacije omogočeno hitrejše zaposlovanje tujcev. Veljati je začela v soboto. Med poklici so vozniki težkih tovornjakov, zidarji, tesarji, različni monterji. V uredbi je navedenih še mnogo drugih poklicev. Za pojasnila smo poklicali na Zavod za zaposlovanje.

Kdo je še na seznamu? Poleg voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarjev, tesarjev še monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, varilci, orodjarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki, delavci za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, gradbinci (zaključnih del), betonerji. Prav tako so na seznamu mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, izvajalci suhomontažne gradnje in štukaterji, upravljavci strojev za zemeljska dela, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, pleskarji, polagalci podov, krovci, izolaterji, monterji in serviserji klimatskih in hladilnih naprav, upravljavci žerjavov, dvigal ter upravljavci strojev za proizvodnjo cementnih, mineralnih in drugih izdelkov iz kamna.

Tujci se lahko na podlagi interventnega zakona zaposlijo še kot delavci za preprosta gozdarska dela, gozdarji, kleparji, upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev, monterji in polagalci kablov, keramiki, monterji električnega omrežja, tehniki za gradbeništvo, geodezijo, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, kuharji, ročni pralci in likalci oblačil, tekstilij ter kuhinjski pomočniki. Na voljo so še zaposlitve v poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu.

V teh poklicih, ki jih na trgu dela primanjkuje in so potrebni za odpravo posledic poplav in plazov, bo omogočen hitrejši začetek dela tujih delavcev, državljanov tretjih držav, ki za vstop in bivanje v Sloveniji ne potrebujejo vizuma. Miha Šepec iz Zavoda za zaposlovanje pojasnjuje: »V obstoječi odredbi o poklicih, za katere se ne preverja, ali obstajajo domači kandidati za določena dela, so bili samo vrsta poklicev v gradbeništvu in predelovalni industriji, tudi prevozništvu. Po drugi strani smo v praksi opažali, da velika večina tujcev nekih pravih dokazil o izobrazbi bodisi zidarja ali tesarja nima in potem to pač izkazujejo z različnimi potrdili o delovnih izkušnjah in podobno. V tej novi odredbi so vključeni tudi recimo delavci za preprosta dela v gradbeništvu, visoke gradnje, nizke gradnje, delavci za preprosta gozdarska dela. Gre za dela, kjer dejansko primanjkuje domačih kadrov, tako da sedaj bo praktično za vse te poklice bistveno lažje in hitreje dobiti soglasje oziroma to dovoljenje po sporazumu.« Kontrola trga dela (ugotavljanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustrezne osebe) zdaj torej ni potrebna, tujci bodo tako lahko za delo poprijeli, še preden jim bo upravna enota izdala enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Zavod za zaposlovanje bo moral postopke zaključiti najpozneje v 10 dneh. »Bistven pogoj za zaposlovanje tujcev je, da zavod izda soglasje za zaposlitev ali delo in ti postopki izdaje soglasja so relativno hitri, povprečno trajajo manj kot 20 dni, vendar pa mora potem upravna enota izdati še enotno dovoljenje in najbolj obremenjene upravne enote Ljubljana in Maribor in še katera druga, ki se dušijo v velikem obsegu vlog, velikokrat ne uspejo procesirati tega enotnega dovoljenja niti v treh ali štirih mesecih. Po tem sporazumu pa bo delavec začel delati takoj po izdanem soglasju na zavodu. Seveda pa je ta zakon to omejil le na tujce iz tistih držav, ki za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma. Če kakšni delodajalci nameravajo zaposlovati tujce iz bolj eksotičnih držav, kot sta Indija in Bangladeš, to po tem zakonu ni mogoče,« poudarja Šepec.

Na ministrstvu za delo so pred dnevi pojasnili, da največ vlog pričakujejo iz držav nekdanje Jugoslavije. Prav tako si delovno silo obetajo iz Ukrajine, Gruzije, Moldavije, a v manjšem obsegu. Kakšna je trenutna situacija? »Obseg zaposlovanja tujcev se v zadnjih nekaj letih bistveno povečuje iz leta v leto. Leta 2016 smo skupno izdali približno 16 tisoč dovoljenj za delo tujcev, v lanskem letu skoraj 49 tisoč. Največ tujcev še vedno prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer prednjačijo predvsem Bosna in Hercegovina, ki ima skoraj 20 tisoč izdanih dovoljenj v lanskem letu, sledi Kosovo, približno 15.000, potem Srbija- nekaj manj kot 6000, Makedonija- 3300. Iz ostalih držav, ki ste jih omenili, kot sta Moldavija in Gruzija, je tujcev zelo malo, tudi Ukrajincev recimo ni veliko. V lanskem letu smo skupaj izdali približno 300 dovoljenj oziroma soglasij za delo teh državljanov iz Ukrajine.«

Pri slednji je pojasnil, da je razlog v tem, ker gre za zaposlovanje po drugem zakonu. »Ukrajinci imajo tukaj status začasne zaščite. Oni za zaposlitev ali delo ne potrebujejo posebnega soglasja zavoda, pač pa imajo prost dostop na trg dela, kar pomeni, da se lahko zaposlujejo enako kot tudi domači državljani. Enako tudi prosilci za mednarodno zaščito, ki prihajajo denimo iz Afganistana ali Iraka lahko z novelo zakona iz letošnjega leta po 3 mesecih oddane prošnje že začnejo delati. Imajo prost dostop

Ukrep sicer predvsem delodajalci zelo pozdravljajo, na drugi strani pa se porajajo tudi strahovi, da ga bodo podjetja zlorabljala. Minister je zato napovedal skrben nadzor. Za zlorabo tega ukrepa bo lahko sicer Inšpektorat za delo izrekel 30.000 evrov kazni.

Po zadnjih podatkih je na zavodu prijavljenih le 46.300 brezposelnih oseb, med delovno aktivnim prebivalstvom pa skoraj 14 odstotkov predstavljajo tujci.

 

Slovenija
Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

»Vladajoči našega dela ne razumejo«

Na spremembe zakona o verski svobodi so se odzvale tudi verske skupnosti. Vladajoče spodbujajo, da obudijo pristen dialog z verskimi skupnostmi, izogibajoč se enostranskih in škodljivih odločitev. ...

Novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič (photo: STA / Nebojiša Tejić) Novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič (photo: STA / Nebojiša Tejić)

Državni svet izglasoval veto na tri zakone

Državni svet je na 8. izredni seji izglasoval odložilni veto na Zakon o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali in ...