Pri papeževi maši v prestolnici Mongolije tudi kitajski katoličani s svojima škofoma

Cerkev po svetu | 03.09.2023, 15:41 Tone Gorjup

Predzadnji dan obiska papeža Frančiška v Mongoliji predstavlja vrh njegovega štiridnevnega bivanja v tej azijski deželi. Začel ga je z ekumenskim in medverskim srečanjem v osrednji gledališki dvorani mongolske prestolnice. Nadaljeval pa s sveto mašo v večnamenski športni areni v bližini letališča.

Na prvem srečanju je v ospredje postavil veliko odgovornost verstev pred svetom. Zbrane verske voditelje je spodbudil, naj si prizadevajo za dialog in harmonijo, pri tem pa se izogibajo škandalom. Vernikom, ki so se zbrali pri maši spregovoril o hrepenenju človeka po sreči, o žeji, ki jo lahko poteši le ljubezen, ki prihaja od Boga.

Papež je tudi na medverskem srečanju bežno nakazal, da se mudi v deželi, ki meji na Rusijo in Kitajsko in glede na vojno v Ukrajini, ki jo je začela Rusija in grožnje Tajvanu s strani Kitajske, spodbudil k dialogu. Poudaril je, da ne smemo izgubiti upanja, da je medsebojno spoštovanje in sobivanje med religijami mogoče in da lahko obrodi velike sadove.

Opozoril je tudi pred zlorabami vere na načine, ki povzročajo škandale, nasilje ali zatiranje. Ustavil se je pri duhovnem izročilu mongolskega naroda. Pri tem je pohvalil ponos Mongolcev, s katerim to izročilo sprejemajo, njihovo spoštovanje do starejših in prednikov, skrb za okolje, občutek za željo po tišini in duhovnem poglabljanju, zdrav občutek za varčnost, njihovo gostoljubnost, solidarnost in preprostost. Vse te vrednote lahko bogatijo svet je dejal papež. Opozoril je na odgovornost vseh, ne glede na vero, za pravičnost in mir, ki temeljita na presežnem.

Pri tem je posvaril pred mešanjem verskih prepričanj, sektaštvom, zatiranjem verskih tradicij. Zavzel se je za ekumenski, medverski in kulturni dialog. Ob koncu je papež zbrane predstavnike verstev povabil k pričevanju in skupni hoji z očmi uprtimi v nebesa. V medsebojnem spoštovanju smo kot romarji poklicani k ohranjanju naše dediščine in našega doma, ki naj bo odprt za vse ljudi, je dejal papež.

V nagovoru pri maši se papež Frančišek ustavil pri vrstici psalma: Moj Bog, željno te iščem, mojo dušo žeja po tebi; moje telo koprni po tebi kakor suha in izčrpana zemlja po vodi. Zatem je spregovoril o »žeji« in ljubezni, ki to žejo poteši. V deželi step in puščav, kjer je še danes živa nomadska kultura, imajo besede psalma poseben odmev.

Vsi smo »Božji nomadi«, romarji, ki iščejo srečo, popotniki, ki iščejo ljubezen. Odgovor na to »žejo« je po papeževih besedah krščanska vera. Bog, ki je ljubezen in se nam je približal po svojem Sinu, lahko poteši našo žejo. On je središče naše vere.

Da bi potešili svojo žejo, moramo sprejeti Jezusovo povabilo, naj hodimo za njim in razmišljamo, kot je razmišljal on. Slava, bogastvo in moč nas ne potešijo, ne prinašajo sreče. Samo ljubezen poteši žejo našega srca, samo ljubezen zdravi naše rane, samo ljubezen nam prinaša resnično veselje, je dejal papež.
Pri maši so se poleg mongolskih katoličanov zbrali tudi verniki iz številnih azijskih držav od Rusije in Kirgizije do Vietnama in Južne Koreje. Papež je ob koncu nedeljskega bogoslužja k oltarju povabil dva škofa, ki sta prišla s Kitajske in njihove vernike spodbudil, naj bodo dobri katoličani in dobri državljani.