Kaj pa boste vi brali v tem poletju?

Naš pogled 04. 07. 2023, 14:30 Damijana Medved

Pismenost je ključna veščina in ključno merilo izobrazbe prebivalstva, pravita Max Roser in Esteban Ortiz-Ospina. Z zgodovinskega vidika se je stopnja pismenosti svetovnega prebivalstva v zadnjih nekaj stoletjih drastično povečala. Medtem ko je leta 1820 le 12 % ljudi na svetu znalo brati in pisati, se je danes delež obrnil: le 14 % svetovnega prebivalstva je leta 2016 ostalo nepismenih. Kar je pravzaprav dobra novica. A kljub velikim izboljšavam pri širjenju osnovnega izobraževanja in nenehnem zmanjševanju neenakosti v izobraževanju pred nami ostajajo izzivi. Na svetovni ravni ostajajo velike neenakosti, zlasti med podsaharsko Afriko in preostalim svetom.

V Fundaciji za svetovno pismenost (World Literacy Foundation) verjamejo v pismenost kot temelj vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Ljudje, ki ne znajo brati ali pisati, imajo težave pri preprostih vsakodnevnih opravilih, kot je branje nalepke na steklenički zdravila, izpolnjevanje prošnje za zaposlitev ali razumevanje prometnega znaka. Ko nekomu pomagamo pridobiti pismenost, mu omogočimo dostop do boljših priložnosti v življenju. Podatki, ki so zaskrbljujoči so, da 750 milijonov odraslih – med katerimi sta dve tretjini žensk – še vedno nimajo osnovnih veščin branja in pisanja. Približno 258 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo.

Ljudje, ki so slabo pismeni, imajo več kot 2-krat večjo verjetnost, da bodo brezposelni. Nepismenost ima tudi negativni gospodarski učinek, saj več kot dve milijardi odraslih po vsem svetu nima bistvenih pismenosti, ki jih delodajalci potrebujejo. Učinkuje tudi na socialno vključenost in zdravje, poudarjajo pri Fundaciji za svetovno pismenost. Funkcionalno nepismeni starši pogosto dajejo prednost delu pred izobraževanjem in imajo nižja pričakovanja glede šolanja. To vodi v krog prikrajšanosti skozi generacije. Ljudje z nizko stopnjo pismenosti imajo večjo verjetnost, da bodo imeli negativne zdravstvene posledice.

 Nepismenost ima tudi negativni gospodarski učinek, saj več kot dve milijardi odraslih po vsem svetu nima bistvenih pismenosti, ki jih delodajalci potrebujejo. 

Pismenost namreč bistveno izboljša človekovo sposobnost dostopa do zdravstvenih informacij, njihovega razumevanja in uporabe za sprejemanje pravilnih odločitev. Pri Fundaciji za svetovno pismenost tudi poudarjajo, kako ključna je zgodnja intervencija glede pismenosti in številne raziskave pričajo o tem, kako zelo velik vpliv na pismenost otrok in mladostnikov, ima domače spodbudno okolje, ki je naklonjeno branju in tudi predbralnim aktivnostim.

In kako je v Sloveniji? Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS, ki raziskuje bralno pismenost četrtošolcev, je v svoji zadnji izvedbi zaznala pomemben upad. V letu 2021 so namreč naši učenci dosegli 23 točk manj kot leta 2016. Bralni dosežek se na mednarodni ravni in v Sloveniji povezuje tudi s tem, kako radi berejo starši, in le 26 % četrtošolcev ima starše, ki zelo radi berejo. Dokazano je, da bralno navdušenje staršev pomaga izboljšati navdušenost otrok nad branjem tudi v času mladostništva, kar še bolj podkrepi tezo, kako pomembno je, da starši radi beremo.

Na pragu poletja vam tako želim, dragi poslušalci, drage poslušalke, da na knjižnih policah najdete knjigo, ki vas bo navdušila in da se bodo tega vašega navdušenja nalezli tudi otroci. Za boljšo prihodnost vseh nas.