Damijana Medved
Damijana Medved je radijska voditeljica.
Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.
V zadnjih dneh me preplavljajo najrazličnejše informacije in razmišljanja o umetni inteligenci. Od tega, da je pojav le-te primerljiv z drugimi izumi v preteklosti in naši strahovi primerljivi s strahovi naših prednikov npr. ob iznajdbi tiskarskega stroja in kot tak samo korak več v razvoju, ki nam bo olajšalo delo in obogatilo življenje do tega, da si umetna inteligenca prisvaja dela številnih pisateljev in pisateljic, ne da bi bilo kakorkoli poskrbljeno za njihove avtorske pravice.
V oddaji Naš gost smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka, ki živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje.
Bog ve, če si je Robert Baden Powell predstavljal, kakšno gibanje je začel, ko je leta 1907 na otoku Browvnsea organiziral tabor za fante, ki velja za prvi skavtski tabor. Danes je to svetovno gibanje, ki šteje več kot 50 milijonov mladih fantov in deklet. Temeljna zamisel ustanovitelja je, da so mladi sposobni opraviti vsako nalogo, če jim le zaupamo in damo možnost. Skavte po vsem svetu druži veselje do življenja v naravi, pustolovščin in pripravljenost na izzive, osebno rast in pomoč drugim.
Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materni jezik, bengalščino.