Prvi korak za izhod iz krize je, da se človek sprijazni z nezadovoljstvom. | (foto: Charles Tyler / Unsplash)
Kakšna je kakovost življenja žensk po raku dojke?
Novice | 09.05.2023, 14:07 Marjana Debevec
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so predstavili pozitivne zaključke Pilotne raziskave o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk 2019-2022, poznane kot raziskava OREH (kratica za Onkološko REHabilitacijo). V raziskavo je bilo vključenih 600 bolnic z rakom dojk, ki so se zdravile na OI. Bolnice, ki so bile deležne celostne rehabilitacije, so imele večjo kakovost življenja, manj težav in neželenih učinkov zdravljenja, krajšo bolniško odsotnost in manj invalidskega upokojevanja.
Strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak, je povedala, da si bo inštitut še naprej prizadeval krepiti to področje, saj so izidi zdravljenja onkoloških bolnikov vedno boljši. Pomen kakovosti življenja bolnikov po zaključenem zdravljenju pa ostaja cilj, kateremu bo inštitut predan tudi v prihodnje.
Vodja raziskave OREH prof. dr. Nikola Bešić, pa je pojasnil, da je ob celostni rehabilitaciji poleg boljše kakovosti življenja bolnic z rakom, tudi manj bolniških odsotnosti in invalidskih upokojitev.
Nekatere storitve celostne rehabilitacije so bile v raziskavi OREH izvedene pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti na območju osrednje Slovenije in Gorenjske. V raziskavi OREH so opredelili potrebe bolnic z rakom dojk po celostni onkološki rehabilitaciji in pripravili projekcije o celostni onkološki rehabilitaciji za te bolnice na nacionalni ravni.
Kot ugotavljajo raziskovalci, bo izvajanje celostne onkološke rehabilitacije v prihodnje omejevalo predvsem pomanjkanje različnega strokovnega osebja in prostorov. Najbolj pereče je pomanjkanje kliničnih psihologov in osebja za izvajanje poklicne rehabilitacije.
Zbrani so opozorili na potrebo po odločitvi o nosilni ustanovi, ki bi dolgoročno skrbela za razvoj in usmeritev celostne onkološke rehabilitacije na nacionalni ravni.
Nosilec raziskave je Onkološki inštitut Ljubljana. Partnerji raziskave so Inštitut medicinske rehabilitacije UKC Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA, Fakulteta za šport UL, ZD Vrhnika, ZD Ljubljana in drugi zdravstveni zavodi v Sloveniji. Raziskavo financirata Agencija Republike Slovenije za raziskovanje in Ministrstvo za zdravje (Projekt V3-1906).
