Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović
Velikonočne dobrote s Švedske (foto: Zvone Podvinski)
Velikonočne dobrote s Švedske | (foto: Zvone Podvinski)

FOTO: Velikonočni običaji med rojaki po svetu

Slovenci po svetu | 21.04.2023, 17:16 Matjaž Merljak

Ob praznikih, kakršna je velika noč, rojake povezuje ohranjanje tradicije in oživljanje običajev, ki so jih sami ali njihovi starši ali stari starši prinesli iz Slovenije. To velja tudi za skupnosti iz Avstralije, Kanade, Argentine in Francije, s katerimi smo se povezali v drugi velikonočni oddaji Slovencem po svetu in domovini. Njihove zgodbe, podkrepljene s fotografijami, predstavljamo tokrat.

Na samo veliko noč smo bili povezani z rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Na belo nedeljo pa so nam praznični utrip predstavili: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Od posameznika je odvisno, kako bo obhajal praznike

Slovenski župnik v Melbournu, frančiškan p. Simon Peter Berlec, je z rojaki obhajal vse obrede velikega tridnevja, od velikega četrtka do velike sobote. Zaznal je, da je skupnost že nekoliko v letih in da zvečer zelo neradi ljudje vozijo. Sploh ga je presenetil obeleževanje velikega petka. To je dela prost dan in ni nič kaj spokoren dan. Družine se dobijo skupaj in gredo izlet ali skupno kosilo, nekateri tudi na počitnice, ker je bil to podaljšan konec tedna.

Božji grob v Kewju v Melbournu
Božji grob v Kewju v Melbournu © p. Simon Peter Berlec

Na veliki petek so imeli v lurški kapeli oziroma v lurški votlini, kjer so za božič postavljene jaslice, božji grob in so potem po končanih obredih in kratki molitveni uri v cerkvi odšli, ker je vreme to dopuščalo, do lurške votline, kjer so se še pomudili o božjem grobu in Jezusa prosili za božji blagoslov. Največ ljudi je prišlo v slovensko cerkev k velikonočni vigiliji, prinesli so tudi jedi k blagoslovu, saj imajo do cerkve kar dobro uro vožnje. "Vse postne nedelje sem zelo spodbujal, da naj se ne ustavimo samo ob šunki potici, jajcah in vseh drugih stvareh, ampak da je pomembna naša notranja priprava," je naglasil p. Berlec.

Ljudi drži skupaj to, da ohranjajo tradicijo, ki je bila zelo močno prisotna tudi v Sloveniji.

Naš sogovornik je nekaj besed povedal tudi o obiskovanju bolnikov: "To sem si zadal za svoje poslanstvo, ne samo ob teh praznikih. Želim res obiskati vsakega, ki to želi. Nobenemu se ne silim, vedno znova pa dam možnost in sem v teh predprazničnih dneh obiskal precej ljudi. Celo na veliko soboto zvečer, po samih obredih sem odšel v bolnico mazilit gospo, ki je sedaj žal že pokojna ..."

Velika noč v slovenski cerkvi v Melbournu
Velika noč v slovenski cerkvi v Melbournu © p. Simon Peter Berlec

Obiskovanje po bolnišnicah in domovih za ostarele je tudi pastorala. To je del življenja, saj so rojaki ob februarski novici, da bodo frančiškani počasi odšli iz Avstralije, izrazili bojazen: Kdo pa nas bo slovensko pokopal? Kdo bo izrekel zadnje besede v slovenščini? "Imam izkušnjo, da so bili nezavesti, pa sem jih prijel za roko in zapel slovensko, potem so trznili, kot bi sporočili, da slišijo ..."

Slovenijo so doživljali s svoji sredi

Slovenska pesem, še posebej vstajenjska, dviguje praznično razpoloženje pri rojakih, tudi na vzhodu Francije, v Freyming-Merlebachu, nam je povedal slovenski župnik, delegat Jože Kamin. Pevci so zelo obogatili mašo na velikonočno jutro: "Slovenija nam res ni manjkala, saj smo jo doživljali v naši sredi. Ob trojni aleluji smo začutili, da je Gospod vstal. Bogu smo bili hvaležni za odrešenje in dar večnega življenja."

Rojaki v Merlebachu na cvetno nedeljo
Rojaki v Merlebachu na cvetno nedeljo © Jože Kamin

Na veliki četrtek je bila maša kot običajno vsak četrtek v Habsterdicku. Spomnili so se zadnje večerje in postavitve evharistije. Na veliki petek je bil tudi lep obisk v Merlebachu, kjer že tradicionalno obredom dodajo bolniško maziljenje, kajti nekdo je zapisal: Ni vrtnice brez trnja in ni človeka brez križev. "Imamo veliko naših ostarelih in bolnih med nami, tako da to bolniško maziljenje nas še bolj združi in spoji z Gospodovim trpljenjem."

Na veliko soboto so gospodinje pripravile lepo polne in okrašene košare za žegen.

Košarice z dobrotami v kapeli svetega Jožefa v Merlebachu
Košarice z dobrotami v kapeli svetega Jožefa v Merlebachu © Jože Kamin

Jože Kamin je za veliko noč obiskal tudi rojake na severu. Prvič v dvajsetih letih je doživel, da sta k sveti maši prišla samo dva kristjana. Na vzhodu Francije se že pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick, letos bodo praznovali tudi 40. obletnico duhovniškega posvečenja župnika Kamina. Na slovesnost bo iz Slovenije prišel tudi škof Anton Jamnik. Prišli bodo tudi rojaki iz Nemčije in Luksemburga

Butarica v rokah slovenske rojakinje v Merlebachu
Butarica v rokah slovenske rojakinje v Merlebachu © Jože Kamin

Le dva duhovnika za pet Slovenskih domov v Buenos Airesu

Prav za velikonočne praznike slovenska tradicija pride zelo izrazito na dan. Teden začnejo s cvetno nedeljo, ko po vseh slovenskih domovih izdelujejo butarice. "Tudi šolski otroci so nad tem navdušeni. S tem se naučijo nekaj o slovenskih prednikih, o slovenskih navadah." Kjer je le mogoče, se za cvetno nedeljo v domu pripravi procesija. Tako je na primer v Slomškovem domu, kjer imajo velik vrt, je povedala članica odbora Slomškovega doma, tudi odbora Zedinjene Slovenije in pa uredniškega odbora Svobodne Slovenije Mariana Poznič. "Veliko ljudi, prav veliko ljudi se zbere na to nedeljo, v vseh domovih pridejo radi slovenski maši in je skoraj bi rekla to najbolj obiskana nedelja v med vsemi slovenskimi mašami." Za praznike ne manjka tudi potica. Peke se pod vodstvom starejših radi lotijo mladi.

Obredi velikega tedna potekajo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, kjer se zberejo v četrtek, petek in soboto. Tam sodelujejo različne skupine iz slovenskim domov: v četrtek petje pri maši oblikujejo mladi, na veliki petek je pri obredih pel zbor iz San Justa, pri velikonočni vigiliji na veliko soboto pa je sodeloval zbor Excorde iz Slomškovega doma. Na velikonočno nedeljo se zberejo v slovenskih domovih pri velikonočni maši in velikonočnih zajtrkih. Vsaka skupnost ima pri tem svoje lastne navade. Nekateri pripravijo celo posebno akademijo, drugi morda malo bolj skromna srečanja zajtrkom.

Ribje kosilo v Hamiltonu
Ribje kosilo v Hamiltonu © Vestnik slovenske župnije v Hamiltonu

Vse slovesnosti sta vodila duhovnika doktor Jure Rode in delegat Franci Cukjati. "Duhovnika Cukjati in doktor Rode skrbita za slovenske manjšine v petih slovenskih domovih. Lahko si mislite, da je to kar pestro, predvsem gospod Rode je že visoko v visokih letih in je to po eni strani velik napor, po drugi strani pa seveda za skupnost ni zadosti, da duhovnik pride, odmašuje in gre naprej skupaj. Zato se vedno obračamo na slovensko Cerkev na slovenske škofe, da nam pri tem malo pomagajo."

Počasi prihajajo na predkovidni obisk

Da se ljudje nekako prebujajo in v slovensko cerkev znova pridejo tudi mlajši, nam je povedal župnik v slovenski župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik. Pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo, kjer je bila priložnost za slovensko sveto spoved. Za to priložnost so povabili novega slovenskega župnika iz Toronta Leopolda Valanta.

Na cvetno nedeljo so imeli blagoslov zelenja kar v cerkvi. Letos je bilo vreme še bolj hladno, zato je bilo težko dobiti zelenje. V Kanadi pa imajo navado, da ne prinašajo oljk, ampak palmove veje. Popoldne je obiskal še skupnost v Londonu. Na veliki četrtek je bila doma maša zadnje večerje, nato molitev z Jezusom na Oljski gori. Na veliki petek, ki je v Kanadi državni praznik, so imeli ob treh popoldne zelo obiskano bogoslužje, potem pa so v dvorani postregli z ribjim kosilom. Kar 180 porcij je šlo med ljudi. Izkupiček je za slovensko šolo.

Velika noč v Hamiltonu
Velika noč v Hamiltonu © Vestnik slovenske župnije v Hamiltonu

Na veliko soboto je potekal blagoslov jedi, tudi ob tej priložnosti je bila cerkev polna, prišlo je veliko družin z otroki, ki niso redni obiskovalci. Zvečer je bila vigilja, med katero je bila v cerkvi tudi že velikonočna procesija. Znova so bili veseli obiska mlajših rojakov. Lepo in slovesno so praznovali tudi na sam velikonočni praznik.

Veliko košar za blagoslov jedi v Hamiltonu
Veliko košar za blagoslov jedi v Hamiltonu © Vestnik slovenske župnije v Hamiltonu

Slovenci na Švedskem v postu in veliki noči

Skozi ves postni čas in tudi v velikonočnem času so srečanja okrog oltarja potekala zaenkrat po redu. Vmes so bili ljudje, kdor je seveda želel in se potrudil priti v cerkev, deležen Božjega usmiljenja in dušnega ozdravljenja po zakramentu sv. spovedi, celo na dan krizmene sv. maše v stolni cerkvi v Stockholmu. In še to, ljudje so se morali kar potruditi, saj so prišli z vlakom kar precej daleč. No, kjer je ljubezen in dobrota, tam se deli tudi usmiljenje in odpuščanje ter veselje do življenja, ki v vsakdanu zahteva svoje.

V torek v velikem tednu je potem sledila slovesna sv. maša, kjer nas je duhovnike in redovnike ter redovnice in diakone naš škof Anders kardinal Arborelius zbral od čistega severa do juga Švedske, da obnovimo medsebojno edinost z Gospodom ter s škofom in z božjim ljudstvom.

Po blagoslovu jedi v Göteborgu
Po blagoslovu jedi v Göteborgu © Zvone Podvinski

V postnem času je kar nekaj rojakov prejelo sv. obhajilo, oziroma celo poslednje maziljenje. Kakšna hvaležnost hčere Camille, ki mi je sporočila smrt svojega očeta, ki je bil čisto »spravljen« z Bogom in s svojimi bližnjimi. Erik Mali je bil, dokler je mogel, redni romar za binkošti k Sv. Brigiti Švedski. Tako ponosen je bil, da je Slovenec in tudi kristjan. Zanimivo je tudi hčerino sporočilo, da je tako mirno zaspal v Gospodu po prejemu sv. zakramentov in to točno 14 dni za svojo sestro Anico Križnik, ki je nekdaj živela v Halmstadu, kjer smo se dolgo nazaj tudi srečevali pri slovenski sv. maši.

Poleg terena, kar se tiče naših narodnih sv. maš, smo bili v osmih dneh kar štirikratr na razpolago za dolgo sv. spoved, tudi po tri ure in več. Žal je bilo naših rojakov zelo malo. Več kot povabit in biti pred sv. mašo na razpolago, kot npr v Halmstadu in Helsingborgu, kjer sem ob teh praznikih vedno na razpolago. Kaj je lepšega, kot s čistim srcem obhajati sv. skrivnosti. Jezus, dobri Pastir trka na vrata naših src, toda kljuka, ki vrata odpira, je na naši srčni strani.

Kakor v Halmstadu in v Helsingborgu, tako so navzoči tudi v Göteborgu prejeli posebno pisanko, ko smo šli na pot v Emavs in jo podarim tudi vsem bralkam ter bralcem Naše luči doma, v zamejstvu in po svetu. Veselo Alelujo!

Izdelovanje potice se prenaša iz roda v rod
Izdelovanje potice se prenaša iz roda v rod © Zvone Podvinski

Prav vesel hočem vam danes zapet velikonočno voščilo na poti v Emavs

1. Prav vesel danes vam hočem zapet, ker smo dočakali velko noč spet. Vse poje žvrgoli, zapojmo tudi mi. Aleluja, aleluja!

2. Ker je navada že stara bla ta, da se današnji dan pisanka da: Življenja pravega, vzgledov od Jezusa. Aleluja, aleluja!

3. Pisanko možem in ženam podam, ki se bo v večnosti svetila tam. Krona od Jezusa, naj vam bo pisanka. Aleluja, aleluja!

4. Fantom, dekletom dam pisanko to, lepšo kot sonce in čisto zlato. Z Jezusom združeni, bodite čisti vsi. Aleluja, aleluja!

5. Kolk jih je hotlo ta čas doživet pa že zdaj morajo v grobu trohnet. Da bi pri Jezusu se veselili vsi. Aleluja, aleluja!

vaš hvaležni Zvonko Podvinski

Vadstena 2023

50. vseslovensko romanje in vseslovensko srečanje za binkošti pri sv. Brigiti Švedski bo v soboto, 27. maja 2023. Slovesno bogoslužje bomo začeli ob 12. uri pri sestrah sv. Brigite. 

S svojim obiskom nas bodo počastili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, slovenski veleposlanik v Kopenhagnu Mihael Zupančič in častni konzul iz Lunda Dario Križ. Povabljeni predstavniki vseh slovenskih društev. Dobrodošli!

Slovenci po svetu
Škof Vinko Bokalič (photo: Svobodna Slovenija) Škof Vinko Bokalič (photo: Svobodna Slovenija)

Vinko Bokalič Iglič primas Argentine

Papež je argentinsko škofijo Santiago del Estero povzdignil v nadškofijo in za prvega nadškofa imenoval dosedanjega škofa v tem mestu, našega rojaka, Vinka Bokaliča Igliča. Podelil mu je tudi ...

Ameriški novomašnik slovenskega rodu Martin Nyberg (photo: Matjaž Merljak) Ameriški novomašnik slovenskega rodu Martin Nyberg (photo: Matjaž Merljak)

V "Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu v ZDA, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu Martin ...

Sobodajalstvo (photo: Pexels) Sobodajalstvo (photo: Pexels)

Gre za resno panogo, ki je ogledalo Slovencev

»Kdor se odloči za dejavnost oddajanja sob ali apartmajev, naj se tega loti celostno. Gre za resno panogo, ki je ogledalo Slovencev. Z dobro nastanitvijo in prijaznostjo pri opravljanju dela se ...

O avtorju