FOTO: Med rojaki so še živi slovenski velikonočni običaji

Slovenci po svetu | 10.04.2023, 11:35 Matjaž Merljak

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam v velikonočni oddaji Slovencem po svetu in domovini predstavili slovenski duhovniki: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta.

Upoštevamo, da pridejo od daleč

Župnik, frančiškan p. Darko Žnidaršič je praznovanje velike noči začel v Merrylandsu v Sydneyju, kjer so zjutraj imeli vstajenjsko procesijo in sveto mašo, opoldne je mašo daroval v Wollongongu in zvečer v Canberri. Blagoslov jedi na veliko soboto je bil v Sydneyju popoldne in po večerni vigiliji, na veliko noč pa po vseh treh svetih mašah. Treba je namreč upoštevati, da nekateri rojaki v slovensko cerkev pridejo od daleč. P. Darko še doda, da tak blagoslov imajo oz. poznajo evropski narodi.

Velika noč je v prvi vrsti verski praznik in naš sogovornik je rojake spodbudil, da bi se med seboj še bolj povezali in utrdili živo vero, ki ni samo, da v nekaj verjamemo. "Vstali Gospod, ki je sam prišel naproti Magdaleni in učencem, prihaja tudi k nam in nas spodbuja, opogumlja, da odrinemo na globoko, da poživimo vezi, ki so naše vezi v družinah - tudi če odstranimo en sam trn, da bo nekomu bolje."

Na pozabimo tudi na to, kar je zapisano v svetem pismu: "Trkajte in se vam bo odprlo." Ne piše, naj potrkamo samo enkrat, ampak naj vztrajamo.

Veliki teden so začeli s cvetno nedeljo – zaradi slabega vremena so imeli blagoslov zelenja v cerkvi. Nato je bil p. Darko na voljo za spovedovanje tudi v drugih cerkvah. Na veliki četrtek, petek in soboto so imeli obrede. "Letos nas je bilo več kot lani." V slovenski cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju gostujejo tudi Libanonci, ki so melkiti, kristjani vzhodnega obreda. Na veliki petek so bili obredi tudi v Wollongongu, kjer je p. Darko od nedavnega tudi član duhovniškega sveta v tamkajšnji škofiji kot predstavnik izseljenskih duhovnikov. Na velikonočni ponedeljek je v Merrylandsu po sveti maši tradicionalno pirhovanje.

Cvetna nedelja že kot velika noč

V Lemontu pri Chigagu v ZDA, v Ameriških Brezjah, so imeli na veliko noč dve maši: jutranja je bila angleška, dopoldanska slovenska, procesijo okrog cerkve in samostana pa so imeli že na veliko soboto zvečer, po koncu obredov. Bogoslužja so potekala v lepo okrašeni cerkvi, bogatilo jih je tudi lepo petje zbora, ki je dediščina p. Vendelina Špendova. Po sobotni procesiji so se rojaki nekaj časa zadržali še ob prigrizku v slovenskem domu. Mnogi se pripeljejo od daleč, tudi 20 minut v eno smer in zato se po mašah radi srečujejo, je dejal župnik, frančiškan p. Metod Ogorevc. V Lemontu je tudi običaj, da se ob velikonočnem zajtrku v slovenskem katoliškem domu zberejo že po maši na cvetno nedeljo. To srečanje delno sponzorirajo slovenska društva. Živahno je bilo že dan pred tem, ko so za pripravo skrbeli otroci in nekateri odrasli.

Cvetna nedelja pri nas kot velika noč kar se tiče slovesnosti in tudi tako, da je vključenih čim več ljudi.

Pripravljali so tudi butarice za cvetno nedeljo. Faran Gusti Demšar jih je sam pripravil več kot 140, skupaj z otroki, mladimi in starši so jih pripravili še okrog petdeset. Te so ponudili rojakom, prostovoljne prispevke bodo namenili slovenskim misijonarkam. Na cvetno nedeljo so imeli v cerkvi tudi dve veliki butari pa bandera posameznih društev. Prvič je imela svoj prapor tudi mladinska skupina Marela. K maši so prišli v narodnih nošah in p. Metod je prapor tudi blagoslovil.

Na cvetno nedeljo imajo po tradiciji tudi slovesno branje pasijona po vlogah. "Cvetna nedelja pri nas kot velika noč kar se tiče slovesnosti in tudi tako, da je vključenih čim več ljudi," je še dejal p. Metod. Povedal je še, da so krizmeno mašo v čikaški stolnici imeli že v torek in tam sta bila tudi dva bogoslovca, ki imata slovenske korenine. K tej maši prideta tudi po dva zastopnika iz vsake župnije - teh je več kot 170, ki prevzameta posvečena olja in jih nato na veliki četrtek prineseta pri darovanju k oltarju v domači cerkvi. Tako se vzpostavi povezava stolnice z lokalno cerkvijo.

Slovenski duhovnik je za mnoge edini stik z domovino

V Stuttgartu v Nemčiji so imeli za letošnjo veliko noč kar dve slovenski sveti maši. Župnik Aleš Kalamar je dopoldne maševal v kraju Schwäbisch Gmünd. Tam je skupnost še iz časov, ko je bil župnik Ciril Turk. Mašo imajo enkrat na mesec in rojaki, ki so izseljenci od Goričkega do Pirana, se je zelo radi udeležijo. Pri velikonočni maši so imeli tudi blagoslov jedi, saj se nekateri pripeljejo tudi sto kilometrov daleč. Župnik pomočnik Martin Retelj pa je na veliko noč maševal za rojake iz Stuttgarta in okolice. Tam bo maša še na velikonočni ponedeljek, pa tudi v Mannheimu, ki je oskrbovan iz Stuttgarta. Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. "Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo," je še povedal župnik Kalamar.

Na cvetno nedeljo je bila samo ena maša. V Stuttgart so bili povabljeni rojaki iz vseh 'podružnic', teh je kar deset. Veliko se jih je odzvalo, prav tako na veliko soboto, ko je bilo kar sedemkrat blagoslov jedil.

Delo izseljenskega duhovnika je naporno. Prevoziti moramo na stotine kilometrov, ker rojaki niso zbrani samo v enem mestu. Tu so še bolniki pa ostareli ...

"Obiski bolnikov so naše zelo pomembno delo," dodaja Kalamar. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. "Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino. Z molitvijo, s sveto mašo in prejemom zakramentov, z blagoslovi, z obiski krepimo njihovo vero upanje in tudi ljubezen."