Krompir | (foto: Pixabay)
Kriza na slovenskem trgu krompirja: Med viški in pomanjkanjem
Kmetijstvo Robert Božič
Največje evropske pridelovalke krompirja, Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija in Poljska, se letos soočajo z ogromnimi viški te ključne poljščine. Razloga sta dva. Prvi tiči v predelovalni industriji, kjer sta povpraševanje po pomfritu in čipsu poganjala rast trga in predelavo ter posledično večanje pridelovalnih površin, drugi pa v letošnji rekordni letini. Vsi ti viški v obliki dumpinškega uvoza preplavljajo tudi na slovenski trg in naše pridelovalce, ki jih je letos prizadela suša, pritiskajo ob zid. Ni torej nemogoče, da prav v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo nemški krompir ...
Zadnja leta so visoke cene jedilnega in krompirja za industrijsko predelavo spodbujale večje površine saditve – samo v Nemčiji so letos tako imeli posajenih 20.000 ha več kot lani, kar pomeni en (1) milijon ton presežka, je v naši nedeljski kmetijski oddaji stanje analiziral mag. Jože Mohar.
Zelo dobra letina v severni in zahodni Evropi je prinesla rekordne pridelke, a trg se je zlomil.
Sprememba carinske politike med ZDA, Kitajsko in EU ter zmanjšanje izvoza predelanega krompirja v Azijo, kjer Kitajska gradi lastno predelovalno industrijo in organizira svojo pridelavo, sta povzročila upad.
Zaloge neprodanih zmrznjenih izdelkov iz lanske sezone pritiskajo na cene, ki so padle pod stroške proizvodnje (1,00–1,20 €/kg). Predelovalci so zato zavračali kakovostno nižji pridelek že na polju, pogodbeni pridelovalci pa dobivajo le 1,5 €/100 kg za viške, kar ne krije niti stroškov izkopa, še pojasnjuje mag. Jože Mohar.
Pritisk na pridelovalce: Od zavrnitve do njiv nepobranega krompirja
»Nemški kmetje se spopadajo z dilemo: ali sploh pospraviti pridelek? Skladišča so polna, viške shranjujejo v zasipnicah na prostem. Na severu Nemčije pridelki dosegajo 60–70 t/ha, a pogodbe predvidevajo le 40–50 t/ha po 19 €/100 kg; presežek plačajo simbolično. Škrobarne na Bavarskem odkupujejo viške po 2–3 €/100 kg, kar je pod stroški izkopa (4–5 €/100 kg). Pojavljajo se špekulacije o zapuščanju pridelka na njivi za uničenje z zmrzaljo, a to agronomsko pomeni 6–7 let težav s samosevci. V Avstriji viške izvažajo po nižjih cenah, a lokalni trg ščitijo pred uvozom z zaščito domačega pridelka. Kupci preferirajo lokalni krompir, kar zagotavlja stabilne cene (15 €/100 kg za razsutega),« je povedal mag. Jože Mohar.
Slovenska realnost: Suša in padajoča samooskrba
»V Sloveniji, kjer je samooskrba s krompirjem le 41 % (podatki za 2024), letos ni viškov, temveč pomanjkanje zaradi junijske suše in vročine. Pridelki na lahkih tleh brez namakanja so padli za 60 % ali več; povprečje za pozni krompir je 24,1 t/ha, 9 % manj kot lani in 7 % pod desetletnim povprečjem.
Uvoz iz zahodne Evrope pritiska na cene: Trgovci odkupujejo slovenski krompir po 13–25 €/100 kg, medtem ko viški iz Nemčije in Francije prihajajo po nižjih cenah. Prodajne cene v Sloveniji dosegajo 30–80 €/100 kg brez davka, odvisno od pakiranja in kupca. Hrvaška je septembra, kljub suši, izvažala po nižjih cenah.
Model avstrijskega trga – ki daje prednost lokalnemu pridelku – bi lahko zaščitil slovensko pridelavo, a do tega je še dolga pot. Alternativi, kot je kuhan in olupljen krompir (1,00–1,20 €/kg), privlačijo restavracije zaradi pomanjkanja delovne sile,« še dodaja mag. Jože Mohar.
Semenska pridelava: Rast in nove grožnje
Pridelava semenskega krompirja v Evropi se je leta 2025 povečala za 9,5 % na 106.864 ha, večinoma na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji. To je še posledica preteklega povpraševanja po sortah primernih za industrijsko predelavo, a zdaj pričakujemo viške, padec cen in manjše setve v 2026 zaradi zmanjšanega izvoza, analizira mag. Jože Mohar.
Sezona je bila odlična: Izkop v suhih pogojih je dal kakovostnejše seme z optimalno velikostjo gomoljev. A prisotne so izgube približno 10 % površin zaradi viroz in fitoplazem. Fitoplazme povzročajo deformacije, rumenenje listov in slabo kalitev. V Sloveniji Kmetijski inštitut Slovenije zagotavlja dovolj semena kakovostnih slovenskih sort, tako da ni strahu pred pomanjkanjem.
Prihodnji obeti: Padec cen in prilagoditve
Evropski trg krompirja je v krizi. Predelovalci iščejo nove trge, a padec izvoza na kitajsko je nenadomestljiv. Viški na zahodu pritiskajo na jug in Balkan, kjer krompirja primanjkuje.
Slovenija, z izpadom pridelka zaradi suše, se sooča s cenenim uvozom, ki domače pridelovalce pritiska ob zid in povzroča nov padec samooskrbe. To vsekakor ni dober obet za prihodnost naše samooskrbe, pravi mag. Mohar.
Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru.
