Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
mag. Božo Rustja, škof Jurij Bizjak, škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček (foto: SŠK)
mag. Božo Rustja, škof Jurij Bizjak, škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček | (foto: SŠK)

Se bo Balkanskega vrha voditeljev religij v Kopru udeležil tudi papež?

Škofovska konferenca | 21.03.2023, 12:44 Alen Salihović

Koper bo 17. in 18. junija gostil »Forum za dialog in mir na Balkanu«. Udeležili naj bi se ga voditelji Katoliških, Pravoslavnih in Luteranskih cerkva ter islamske in judovske skupnosti iz kar 15. držav. Na srečanju pričakujejo tudi predstavnike Svetega sedeža, ni pa izključena udeležba papeža Frančiška, je bilo mogoče slišati na današnji novinarski konferenci. Nekateri udeleženci Foruma bodo spregovorili o miru kot njihovi osebni izkušnji, ki jo doživljajo tudi kot versko dolžnost, da svoje skupnosti spodbujajo k dialogu za mir. »Forum v Kopru pomeni pomenljivo iztočnico za nadaljevanje dialoga in iskanje skupnih poti do miru na Balkanu in tudi v Evropi in svetu,« so prepričani člani pripravljalnega odbora.

Dogajanje v Kopru

Slovenija leži v “srcu Evrope”, med Alpami, Sredozemljem in Panonsko (Madžarsko) kotlino in lahko deluje kot most med slovanskim, germanskim in romanskim svetom. To se na poseben način odraža v obmorskem mestu Koper, ki s svojim geografskim položajem in zgodovinskimi izkušnjami povezuje vzhodno in zahodno Sredozemlje ter s tem tudi vzhodno in zahodno vejo krščanstva in drugih verskih tradicij, je o kraju srečanja povedal gostitelj koprski škof Jurij Bizjak: »Naša želja kot gostiteljev je, da bi pospešili naše korake v smeri trajnega miru in sožitja v Evropi in na Balkanu.« 

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik Slovenske škofovske konference, murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je tudi voditelj Odbora za pripravo foruma bo ta 17. junija ob 10. uri potekal v protokolarni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. 

Mladi za mir, kulturni dogodki

Popoldne ob 17. uri se bodo začelo dogajanje »Mladi za mir«, ki ga za udeležence Foruma in mlade iz koprske škofije in predstavnike Škofijskih odborov za mlade v koprski Taverni pripravijo mladi iz različnih verskih skupnosti v Sloveniji in drugih delov Balkana. »To kulturno dogajanje bo spregovorilo o hrepenenju mladih po miru in volji, da so tudi oni v svojih verskih skupnostih in okoljih, kjer rastejo, se šolajo in dozorevajo, skupaj z odraslimi pripravljeni delati za mir. Brez mladih miru ne more biti. Potrebno jih je slišati in jim zaupati,« poudarja škof Štumpf. Zvečer bo v koprski stolnici orgelski koncert s solisti. »Forum v Kopru pomeni tudi lep kulturni dogodek, ki sporoča, da je mir možen tam, kjer verski in družbeni voditelji, skupnosti in posamezniki gojijo kulturo dialoga. Glasba in pesem nam na svojstven in zelo učinkovit način pripovedujeta o eshatološki presežnosti miru, ki domuje pred prestolom Najvišjega,« še poudarjajo.

Slovesna sveta maša

V nedeljo pa bo ob 10. uri v koprski stolnici slovesna sveta maša. Ob somaševanju Apostolskega nuncija, nadškofa Jean Marie-Speicha, koprskega škofa Jurija Bizjaka, slovenskih škofov in duhovnikov bo vodil kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za edinost kristjanov. »Sobota bo praznik dialoga v Kopru za mir v Evropi in na Balkanu, nedelja pa dan zahvaljevanja Bogu pri sveti evharistiji za to pomenljivo medversko srečanje in hkrati priložnost za ponovno izrekanje Kristusove prošnje Očetu, da bi bili vsi eno. K tej sveti maši vabljeni vsi, ki imajo željo priti,« še poudarjajo.

»Gre predvsem za dialog, ki bi pospeševal uveljavljanje verske svobode ter krepil trajnostno skrb za naravne vire in ekonomski razvoj, v katerega ospredju naj bo dobrobit človeka in skupnosti, ne podrejanje brezmejni rasti ali dobičku. Doseganje pravičnosti v ekološkem in ekonomskem pogledu odločilno pripomore k (preventivnemu) delu za mir, to je k preprečevanju globljih nezaupanj in sporov, med katerimi se v zadnjem obdobju kaže tragedija vojne, ki poteka v Ukrajini, medtem pa se v novih okoliščinah vse nevarneje odpirajo stari spori na območju Zahodnega Balkana,« je povedal škof Štumpf. 

Kdo vse je bil na forum povabljen?

Silvester Gaberšček je o tem, koga vse so povabili na srečanje dejal: »Povabljeni so predsedniki škofovskih konferenc od Slovenije do Turčije. Potem tudi predstavniki sosednjih držav. Povabljeni so evangeličanski škofje iz tega območja. Potem so povabljeni pravoslavni patriarhi in metropoliti. Prav tako so povabljeni muftiji vseh teh dežel.«

In kaj so odgovorili na vprašanje ali bi se srečanja lahko udeležil tudi papež Frančišek. »Bomo tako rekli, ni nemogoče. Glede na to, da mu je ta tema zelo ljuba, tako mir, kakor tudi sodelovanje s predstavniki drugih verstev ni nemogoče,« je povedal tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja. »Lahko pričakujemo zadnji hip signal, da pride. Zadnji hip lahko dobimo signal tudi zaradi situacije, ki je v Evropi, tako v Ukrajini kot na Balkanu,« je povedal škof Štumpf.

mag. Božo Rustja, škof Jurij Bizjak, škof Peter Štumpf, Silvester Gaberšček
mag. Božo Rustja, škof Jurij Bizjak, škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček © ARO

Forum za dialog in mir na Balkanu – Balkanski vrh voditeljev krščanskih Cerkva in drugih religij – Izjava
21.3.2023 Koper Forum dialog

“Zaradi svojih bratov in prijateljev bom vendar dejal: ‘Mir naj vlada v tebi.’ ” (Ps 122,8)

Evropo že več kot stoletje pestijo grozljive ideologije in konflikti, ki imajo hude posledice za celotno prebivalstvo. Lahko bi upali in si mislili, da se bomo iz tega naučili kaj dobrega za vse. Na žalost se to ni zgodilo, to dobro vemo.

Od začetka tega stoletja je naša celina Evropa znova v številnih preizkušnjah: vojna, krize na raznih področjih, splošna odtujenost med ljudmi, ki povzroča pomanjkanje upanja za prihodnost. Optimistične napovedi evropskega in svetovnega povezovanja, ki temeljijo na zahodnem sekularnem razumevanju človeka in družbe, so se izkazale za omejene. Opazimo lahko, da so bili podani le politični in gospodarski predlogi, pri čemer so bili prezrti ali izpuščeni veliki deli človeške opredelitve, ki so konstitutivni za identiteto in bivanje. Zdi se, da smo vstopili v obdobje, ki je vse bolj zunaj nadzora sodobnikov; iskanje rešitev za izboljšanje razmer otežujeta občutek nemoči na eni strani ter kulturna in vrednostna razdrobljenost na drugi, brez pripravljenosti na dialog, ki ne bi bil zgolj diplomatski, temveč tudi iskreno biten.

Logotip srečanja
Logotip srečanja © SŠK

Kljub težavam in tragedijam vsakega zgodovinskega obdobja obstajajo priložnosti in kraji na stičišču različnih kulturnih krogov, ki omogočajo srečanje in pogovor, zlasti med verskimi voditelji, ki so prvi poklicani, da pogledajo onkraj političnih in drugih prehodnih agend, hkrati pa ostanejo v stiku z boleznimi tega sveta. Eno takih prizorišč je država Slovenija, ki leži v “srcu Evrope”, med Alpami, Sredozemljem in Panonsko (Madžarsko) kotlino, ki lahko deluje kot most med slovanskim, germanskim in romanskim svetom.

To se na poseben način odraža v obmorskem mestu Koper/Capodistrija (gr. lustinopolis, lat. Caput Histriae, it. Capodistria) na Jadranskem morju, ki s svojim geografskim položajem in zgodovinskimi izkušnjami povezuje vzhodno in zahodno Sredozemlje ter s tem tudi vzhodno in zahodno vejo krščanstva in drugih verskih tradicij. V današnji Sloveniji so ohranjene dragocene sledi starodavnega krščanstva, ki segajo v leta pred prvim ekumenskim nicejskim koncilom (325). Po eni strani je bila vključena v Akvilejski patriarhat in povezana s skupnimi krščanskimi svetniki, kot so Viktorin, Hromatin, Hieronim in koprski škof Nazarij, po drugi strani pa so na njenih skrajnih zahodnih obalah stali bizantinski samostani, medtem ko je pozneje vzhodni del države spadal pod slovanski misijon, ki sta ga v 9. stoletju ustanovila brata Ciril in Metod. Tu so bili ustanovljeni številni srednjeveški samostani. Našo deželo sta zaznamovala val reformacije in katoliška prenova z obdobjem baroka, ki sta prinesla grenke sadove nasilja in blagodejne sadove začetkov literature. V 19. stoletju je blaženi škof Anton M. Slomšek okrepil vero in narodno kulturo pred tujimi pritiski. Dvajseto stoletje je prineslo preizkušnje in trpljenje v totalitarnih sistemih. V jugoslovanskem času in politično zaželeni mešanici prebivalstva je Slovenija počasi prihajala v neposreden stik z islamom. Danes kristjani v Sloveniji iščejo nove poti za ohranjanje vere in krščanske kulture sredi izzivov sekularizacije. Na podlagi opisane poti se slovenski prostor in krščanstvo tu kaže kot nekakšen povzetek celotne evropske izkušnje s svojimi svetlimi in temnimi platmi. Hkrati pa zagotavlja potrebno širino za razumevanje različnih stališč in duhovnih pogledov glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.


V nestanovitnih okoliščinah, na katere vpliva želja po moči in bogastvu, je lahko vera v Boga, ki ne prelomi svojih obljub, opora za vztrajanje v dobrem na medosebnem, družbenem in duhovnem področju. Kristus v evangeliju poudarja potrebo po notranji drži vztrajnosti: “In zaradi mojega imena vas bodo vsi sovražili; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo rešen” (Mt 10,22). Zato se verskim voditeljem in vsem ljudem dobre volje odpira večna perspektiva, ki v minljivih zemeljskih okoliščinah in dobrinah prepoznava le sredstvo in ne cilj za polnost življenja tukaj in v prihodnjem življenju. Harmonični medosebni odnosi, uravnotežen družbeni razvoj in dialoško iskanje skupne resnice zahtevajo ponovno pozornost do eshatologije, s tem pa tudi do zavedanja o človeški krhkosti in Božji vsemogočnosti.

Zakoreninjenost v duhovnem izročilu daje kristjanom in pripadnikom drugih religij občutek smisla in odgovornosti, da si prizadevajo za celostno podobo človeške osebe, uravnotežen družbeni razvoj ter mir med ljudmi, državami in kulturami. Dialog, ki se goji na različnih ravneh, je najprimernejše sredstvo za to prizadevanje, začenši z dialogom med verskimi voditelji, katerih resnicoljubnost in vztrajnost pri dobri stvari bi morala biti zgled drugim voditeljem in ljudem dobre volje. Namen dialoga je spoznavanje vzajemnih stališč, izkušenj in čustev, kar po eni strani omogoča ponižno iskanje skupne resnice, hkrati pa vzpostavlja medsebojno zaupanje in preprečuje uničevanje tistega, kar je za drugega sveto, kot je poudarjeno že v tako imenovanem zlatem pravilu evangelija: “Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim” (Mt 7,12). V sedanjih razmerah, ki so še posebno značilne za evropsko celino in zlasti za Balkan, je potreba po dialogu še zlasti očitna na področju občutljivih vprašanj, ki se tičejo delovanja Krščanskih cerkva in drugih verskih skupnosti, tako v odnosu do njih samih kot v odnosu do družbe. Gre za dialog, ki spodbuja pozitivno vrednotenje verskega znanja in tradicij, zaščito neodtujljivih človekovih pravic in družinske celice, ki temelji na trajni zvezi moža in žene, spodbujanje verske svobode ter krepitev pravičnih medosebnih in družbenih odnosov, zlasti na področju trajnostne skrbi za naravne vire in uravnoteženega gospodarskega razvoja, ki naj v središče postavlja blaginjo človeka in skupnosti, ne pa podrejanje brezmejni rasti ali dobičku. Doseganje ekološke in gospodarske pravičnosti odločilno prispeva k (preventivnemu) prizadevanju za mir, da bi se izognili še večjemu nezaupanju in konfliktom, med katerimi je nedavni primer tragedija trajajoče vojne na vzhodnih mejah Evrope, medtem ko se stari konflikti na Zahodnem Balkanu ponovno odpirajo v novih in vse nevarnejših okoliščinah.

Glede na doslej napisano so območja slovanskih mej in Zahodnega Balkana za verske voditelje še posebno skrb vzbujajoča. Tu je zelo potreben poziv predstavnikom političnih in vojaških oblasti, naj nemudoma prekinejo sovražnosti, se usedejo za pogajalsko mizo ter si z vso odgovornostjo prizadevajo ublažiti vzroke in posledice vojne, ki uničuje človeška življenja, spodkopava že tako razrahljane mednarodne odnose, kar lahko privede do še hujšega konflikta svetovnih razsežnosti, ter krepi sovraštvo med geografsko, zgodovinsko in duhovno bližnjimi narodi. Verske skupnosti, ki temeljijo na eshatološkem pogledu na stvarnost, zavezanosti dialogu in zagotavljanju humanitarne pomoči vsem prizadetim brez razlike, se zavedajo zapletenosti sedanjih razmer in poudarjajo svojo željo po neodvisnosti od političnih in drugih zemeljskih koristi. V tem okviru ter v primeru Ukrajine in Zahodnega Balkana priznavajo pravico vseh verskih skupnosti do obstoja in pozivajo državne oblasti, naj v interesu miru in dialoga spoštujejo njihovo svobodo. Od tod izhaja velik pomen rednih srečanj in iskanja skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi in znotraj samih verskih skupnosti, kjer imajo Katoliška cerkev, Pravoslavna cerkev in Islamska skupnost zaradi svojega zgodovinskega in sedanjega vpliva ter števila posebno odgovornost. Obe Krščanski cerkvi, pa tudi Cerkve, ki so izšle iz reformacije, že šestdeset let sodelujejo v ekumenskem dialogu in pomagajo rušiti stoletne zidove odtujenosti, predsodkov in sovraštva. Na Balkanu je ekumensko gibanje še posebno v službi razumevanja in miru med narodi, ki jih globoko ločuje vera. Pri tem nas navdihujejo izkušnje treh evropskih ekumenskih svetov (Basel 1989, Gradec 1997, Sibiu 2007), ki so poudarili odgovornost vseh kristjanov za pravičnost, mir, spravo in varovanje stvarstva. V njih so med drugim dejavno sodelovali tudi kristjani z Balkana. Čutimo se zavezane načelom Ekumenske listine (2001), ki je bila sad teh srečanj. Kristjani smo se v obeh svetovnih in balkanskih vojnah borili na nasprotnih straneh, drug proti drugemu, zato vidimo vojno kot največje zlo.

Katoliški škofje v Sloveniji verjamemo v bratstvo in družbeno prijateljstvo, pri čemer se seveda sklicujemo na tretjo encikliko papeža Frančiška: Fratelli tutti. Dobro vemo, da je eno od besedil, ki so njena podlaga, Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki ga je papež Frančišek podpisal skupaj z velikim imamom Ahmadom Al-Tayebom 4. februarja 2019 v Abu Dabiju. Načela sočutja in človeške solidarnosti, zapisana v tem besedilu, so ista, ki so pozneje navdihnila resolucijo, s katero je bil 4. februar razglašen za mednarodni dan človeškega bratstva, kot je ob več priložnostih izjavil generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, in odločitev, da se v Abu Dabiju, središču Združenih arabskih emiratov, zgradi Hiša abrahamske družine, velikansko medversko središče, ki so ga odprli 15. februarja in je posvečeno trem monoteističnim religijam: sinagoga Moise Ben Maimon, cerkev svetega Frančiška Asiškega in mošeja Iman al-Tayeb. Vse tri stavbe so enako velike in visoke ter vsaka predstavlja arhitekturne kode treh kultur, ki v Abrahamu vidijo svojega očeta. Pri prizadevanju za mir se želimo pridružiti tudi pripadnikom judovske in muslimanske vere ter vsem vernicam in vernikom in nevernikom, ki mir razglašajo za svojo osrednjo vrednoto (hebrejsko: šalom, arabsko: salam). K temu nas zavezujejo Jezusove besede: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi” (Mt 5,9).

Prav v tem duhu in ker je svet - vključno z državami - le skupina družin, ki živijo blizu druga drugi, upoštevajoč tudi sedanje boleče konfliktne razmere med bratskimi državami in napetosti na Balkanu, iščoč harmonijo v dialogu in v sodelovanju z lokalnimi verskimi voditelji in prijatelji dobre volje, da bi dosegli mir v regiji, zlasti na Balkanu, je Slovenska škofovska konferenca predlagala forum: plah, a pomemben in zahteven poskus v sedanjih razmerah.

Iskrenega srečanja in rodovitnega dialoga ni brez molitve in zaupanja v Stvarnika, ki je vladar zgodovine in dokonča, česar človek sam ne more storiti. Le okrepljena vera v Boga in iskrena ocena lastnih preteklih dejanj, ki jih zaznamuje človeška nemoč, pomagata na poti dialoga doseči mir na medosebnem, družbenem in duhovnem področju.

Koper, 21. marec 2023

Odbor za pripravo Foruma

Škofovska konferenca
Carlo Acutis (photo: ) Carlo Acutis (photo: )

Carlo Acutis bo razglašen za svetnika

Papež Frančišek je odobril čudež po blaženem Carlu Acutisu in s tem odprl pot njegovi kanonizaciji, so spočili iz Vatikana. Datum kanonizacije še ni znan.