So v luči rasti cen prihranki še mogoči?

Slovenija 10. 02. 2023, 13:29 Andrej Šinko

Slovenija in večina drugih evropskih držav na letni ravni beleži približno 10 odstotno inflacijo. Na rast cen najbolj vplivajo dražja hrana in brezalkoholne pijače, ki so se v letu dni povišale skoraj za petino. Dražijo se tudi različne storitve in krediti, potrošniki pa so vse konservativnejši pri večjih nakupih. Na drugi strani se trgovci poslužujejo nekaterih nepoštenih praks, da bi spodbudili potrošnjo.

Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oziroma zelo težko preživela mesec, se je lani povečal za dve odstotni točki na 16 odstotkov. Z manjšimi težavami je mesec preživelo 30 odstotkov gospodinjstev, 31 odstotkov pa dokaj lahko, kažejo podatki Statističnega urada RS. Številni so zato prisiljeni, da iščejo finančne rezerve pri porabi.

Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije priporoča, da so nakupi premišljeni. »Svetujemo, da se sproti preverja, kaj se porabi, koliko denarja je na razpolago in se poišče možnosti za prihranke. Praktično pri vsakem se lahko še kaj najde. Pomembno je, da med seboj primerjamo ponudnike, da nismo preveč zvesti in pogledamo tudi naokoli.« Na Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da so izdelki različnih proizvajalcev lahko podobne kakovosti, razlika v ceni pa je lahko nekajkratna, kar so potrdile tudi njihove raziskave.

Kako nas poskušajo zavesti trgovci?

Trgovci in proizvajalci se poslužujejo različnih nepoštenih praks pri prodaji. Pri trgovcih so priljubljeni navidezni popusti, pri spletnih pa odštevalniki časa, ki spodbujajo k ugodnemu nakupu. Iznajdljivi so tudi proizvajalci, ki zmanjšujejo količine v zelo podobni embalaži.

»Gre za to, da na primer čokolada, ki je imela prej 100 gramov jih ima zdaj 80. Posameznik tega niti ne opazi, razlike so lahko manjše ali večje. Če pozornejši kupec pri čokoladi še lahko opazi nekoliko manjše dimenzije, pa je to praktično nemogoče pri škatli kosmičev, ki je lahko povsem enaka, a manj napolnjena,« je pojasnila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije in kupce pozvala, da spremljajo njihovo spletno stran, kjer je mogoče najti številne koristne informacije.

Ljudje zaradi dražjih posojil odlašajo z večjimi nakupi

Gospodinjstva in podjetja se soočajo tudi z vse višjimi stroški posojil, zaradi slabših gospodarskih obetov pa je manj zanimanja za posojila, ugotavlja Evropska centralna banka. Glede na njene podatke je v zadnjem lanskem četrtletju prišlo do največjega padca povpraševanja po hipotekarnih posojilih v zadnjih dvajsetih letih, odkar ECB vodi evidenco. Omenjeni trend naj bi se nadaljeval tudi v prvem letošnjem četrtletju.

Evropska centralna banka ocenjuje, da je zanimanja za hipotekarna posojila manj zaradi naraščajočih obrestnih mer, nizkega zaupanja potrošnikov in slabšanja obetov na nepremičninskem trgu. »Obrestne mere so že bistveno višje. Če smo pred nekaj leti dobili kredit po 1,5 odstotni obrestni meri, smo zdaj že na približno 4 odstotkih. Obenem pa cene niso padle. Nakup stanovanja je eden večjih projektov v življenju in zanj si je treba vzeti čas. Treba je pogledati prihodke in preračunati koliko lahko mesečno namenimo za strošek kredita,« je pojasnila Meško.

Pri omenjenem moramo predvidevati tudi kaj se bo z nami dogajalo v času kredita. »Če pričakujemo upokojitev bodo prihodki nižji, če želimo ali pričakujemo še kakšnega otroka bodo stroški višji itd.«

Poslovne banke so, tudi zaradi zahtev centralnih bank, občutno zaostrile kreditne standarde, s tem pa zmanjšale tveganja. Tem smo izpostavljeni tudi posamezniki, zlasti, če se odločamo za kredite s spremenljivo obrestno mero. Predstavnica zveze potrošnikov Alina Meško o razlogih za takšno odločitev pravi: »Razlog je največkrat to, da je na začetku nekoliko ugodnejša in ljudje dobijo nekoliko višji znesek kredita. Če z njo dobijo 150 tisoč evrov posojila bi po fiksni dobili 120 tisoč evrov. Vemo, da so cene nepremičnin izjemno visoke, tudi če se zdaj razmere nekoliko umirjajo, so cene za marsikoga še vedno nedosegljive.«

Pogoji za pridobitev posojil so za podjetja najstrožji po letu 2011, ko je bila v območju evra prisotna huda dolžniška kriza. Kar potrjuje, da je večkratni dvig ključne obrestne mere s strani Evropske centralne banke, pomembno vplival na razmere na trgu.