Veleposlanik Štunf: Ves čas pogreba je bilo čutiti spokojnost

Svet | 06.01.2023, 18:36 Marta Jerebič

Pogreb Benedikta XVI. še vedno odmeva. O vtisih smo se pogovarjali z veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

Že leta 2005 ste se udeležili tudi pogreba papeža Janeza Pavla II. V spominu od takrat nam ostaja, kako je veter premikal liste Evangelija na krsti. Kaj pa se vam bo tokrat najbolj vtisnilo v spomin?

Vse skupaj je tudi tokrat kar precej spominjalo na pogreb, ki ste ga omenili. Tudi tukaj je vsaj tu pa tam veter prelistaval evangelij, ki je bil odprt na krsti pokojnega papeža Benedikta. Vendar pa je bilo marsikaj tudi novo in drugače od ustaljenega. Vendarle je tokrat šlo za pogreb zaslužnega papeža in pogrebno slovesnost je vodil aktualni papež, tako da so bile nekatere okoliščine precej prilagojene. Sam pogreb na Trgu svetega Petra je potekal sicer v skladu z Benediktovimi željami, čeprav slovesno, vendarle tudi skromno, tako v zunanji obliki kot tudi ob nekoliko skromnejši besedni in simbolni sporočilnosti. K bolj umirjenem vzdušju na trgu je tokrat v primerjavi s tistimi v letu 2005 zagotovo nekaj prispevala tudi gosta jutranja megla, ki se je nekoliko dvignila šele v drugi polovici obreda, in pa tudi precej nizke temperature. Spokojnost je bilo čutiti, ves čas je bila nekako navzoča v zraku, vendar je ob koncu obreda vse to vendarle pospremilo ploskanje v zadnjo slovo papežu Benediktu, ki je zadnjič zapuščal ploščad na Trgu svetega Petra, slišati pa je bilo tudi vzklike Santo subito, torej naj bo takoj razglašen za svetnika, podobno kot smo slišali na trgu leta 2005.

K bolj umirjenem vzdušju na trgu je tokrat v primerjavi s tistimi v letu 2005 zagotovo nekaj prispevala tudi gosta jutranja megla, ki se je nekoliko dvignila šele v drugi polovici obreda, in pa tudi precej nizke temperature. Spokojnost je bilo čutiti, ves čas je bila nekako navzoča v zraku, vendar je ob koncu obreda vse to vendarle pospremilo ploskanje v zadnjo slovo papežu Benediktu.

V protokolarnem smislu se je nekako opazila razlika, saj je šlo za pogreb zaslužnega papeža, torej bivšega papeža, zato sta bili tudi kot uradni delegaciji navedeni samo dve, nemška in italijanska. Kljub temu pa se je vedelo že od vsega začetka, da se bo dogodka, pogreba, udeležilo tudi več drugih visokih političnih predstavnikov. Tako so bili na primer poleg že omenjene nemške in italijanske delegacije, ki sta jo vodila predsednika obeh držav, navzoči še belgijski kralj, predsedniki Portugalske, Poljske, Litve, Madžarske, tudi naša predsednica Nataša Pirc Musar. In kot ena od novosti, drugačnosti, ki ni bila znana skoraj do začetka pogrebne slovesnosti, je bilo tudi to, da je papež vse te visoke predstavnike tudi zasebno sprejel. V baziliki svetega Petra jih je pred začetkom obreda na kratko pozdravil, se z njimi rokoval, nato pa so se vsi skupaj namestili na ploščadi, kjer se je potem začela slovesnost.

Ko je bil Benedikt XVI. izvoljen, ste bili sekretar/svetovalec na veleposlaništvu pri Svetem sedežu, ob njegovi smrti pa ste v vlogi veleposlanika. Kakšno dediščino nam zapušča oziroma kako bo vam v spominu ostal Benedikt XVI.?

Pontifikat Benedikta XVI. bi lahko na nek način videli kot nadaljevanje ali pa zaključek sicer dolgega pontifikata Janeza Pavla II. Kardinal Ratzinger in papež Janez Pavel II. sta bila tesna sodelavca od vsega začetka. Janez Pavel II. ga je imenoval za zaupanja vrednega prijatelja. Tako se je na nek način po vsebinski plati ta osnovna nit nadaljevala tudi v času papeža Benedikta, ki je že s samim izborom imena nekako napovedal svojo temeljno usmeritev. Že takoj na prvi splošni avdienci po izvolitvi je pojasnil, da ime Benedikt spominja na njegovega predhodnika Benedikta XV., ki si je med prvo svetovno vojno zelo zelo močno prizadeval za mir in tako je tudi Benedikt XVI. potem za eno od svojih temeljnih poslanstev videl prav to prizadevanje za mir in harmonijo med ljudmi in narodi. Po drugi strani pa je tudi sam spomnil, da seveda ime Benedikt spominja na očeta zahodnega meništva svetega Benedikta, ki je skupaj s Cirilom in Metodom sozavetnik Evrope. Ravno ta poudarek evropskosti v času pontifikata Benedikta XVI. je bil zelo očiten. Vedno in ob različnih priložnostih je opozarjal, da enotnost Evrope temelji na krščanskih koreninah in to je vpletel v različne vidike svoje dejavnosti. Benedikta XVI. se bomo zagotovo  spominjali kot človeka globoke vere, ki zaupa v moč razuma, in pa po tem, da si je tudi v mednarodni politični aktivnosti vedno prizadeval za iskren dialog in spoštljive odnose med ljudmi in narodi.

Letos končujete mandat veleposlanika. Če bi izbrali tri mejnike tega obdobja, kateri bi bili?

Ta mandat je vsekakor v celoti precej močno zaznamovala pandemija in vse, kar je bilo s tem povezano, in seveda številne prilagoditve, ki so bile za to potrebne. Vendarle pa bi lahko seveda izpostavil predvsem postavitev božične smreke na trgu svetega Petra leta 2020, ki je res bila sredi obdobja pandemije prav poseben dogodek. Zagotovo bo marsikomu, ne samo meni, ostala v spominu podoba razsvetljenega božičnega drevesa in melodija Slovenija, od kod lepote tvoje, ki se je razlegala po trgu v mrzlem večeru. To je zagotovo en tak simbolno izjemno močan dogodek. Drugi je nekako povezan s tem, tj. obeleževanje tridesete obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem. Ob tej priložnosti je Sveti sedež in papeža obiskal tedanji predsednik republike Borut Pahor, poleg tega pa smo organizirali tudi čudovit koncert Slovenskega okteta v baziliki Marije Snežne, tako da smo na tudi takšen zunanji simbolni način obeležili ta pomembni mejnik v odnosih med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Posebno mesto je dobilo tudi to zadnje obdobje, zadnjih nekaj intenzivnih treh tednov, ki so se začeli s tem, da je bil predsednik vlade Republike Slovenije Golob na zasebni avdienci pri papežu Frančišku prav na njegov rojstni, kar je dalo srečanju še posebno noto. Tu so potem dogodki v zadnjem tednu po smrti papeža Benedikta, katerega slovo zagotovo predstavlja poseben zgodovinski mejnik v razvoju evropske družbe in kulture.

Več o vašem delovanju veleposlanika bova govorila še ob koncu mandata, enkrat junija. G. veleposlanik Jakob Štunf, hvala za pogovor.  

Hvala lepa tudi vam.