Najti notranji mir!

Sol in luč 20. 12. 2022, 17:07 Tadej Sadar

Strah spada k življenju. Soočiti se moramo z njim. Ko se mu zoperstavimo, lahko iz nas izvabi neverjetno moč.

V šoli življenja je pomembno najti pravo ravnovesje in knjiga Anselma Grüna z naslovom Najti notranji mir nas uči umetnosti vrvohodstva v življenju. V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov.

"Umetnost, kako postajati človek, je v tem, da rane spreminjamo v bisere." sv. Hildegarda

„Najti pravilno ravnotežje je umetnost. Latinci govorijo o ravnotežju duše ali o umirjenosti. Švicarski psiholog Carl Jung pravi, da ima vsak človek v sebi dva pola; pol razuma in pol občutkov, ljubezni in agresivnosti, zavestnega in nezavednega. Umetnost, da postajam človek je v tem, da v enaki meri upoštevam oba pola. Pri tem pa se običajno dogaja, da človek v prvi polovici življenja zavestno živi le enega od polov, zato drugi pol pristane na nezavednem področju. Pri tem Jung govori o sencah. V sencah prebiva vse kar smo izključili iz življenja. Zavestno in nezavedno moramo spraviti v ravnovesje."

Pascal Bruckner je temeljno držo današnje sedanje družbe opisal kot rastoč infantilizem, ki je v tem, da ne prevzema odgovornosti. Ljudje imajo le želje do družbe. Do Cerkve, do podjetja, do družine, niso pa pripravljeni prevzeti odgovornosti, niti za svoje lastno življenje, niti za druge ali za skupno dobro. Ko otrok odraste, postane odgovoren za samega sebe. Svoboden je. Toda k tej svobodi spada tudi nošenje odgovornosti zase in za vse, kar človek stori."

Včasih oseba, ki je odgovorna, postane tudi grešni kozel.

„Sociologi ugotavljajo, da je pripravljenost za odgovornost v naši družbi popustila. Nek gradbeni podjetnik mi je pripovedoval, da je zidarja naporno pripraviti do tega, da bi postal delovodja. Mnogi pravijo: "Ne da se mi ukvarjati s težavami, raje zaslužim manj, kot da bi se prepiral s sodelavci." Kdor prevzema odgovornost, seveda vedno nudi tudi maneverski prostor. Kdor od drugega nekaj zahteva, dokaj pogosto doživlja odpor ali kritiko in včasih oseba, ki je odgovorna, postane tudi grešni kozel. Nanj se projicirajo vsi problemi, ki jih imajo ljudje sami, ali pa se pojavljajo v društvu ali v podjetju. Vedno je lahko naložiti probleme drugemu in zato je najprimernejši šef. Vsi imajo namreč občutek da imajo prav. Šef naj bi bil kriv, da so stvari tako slabo tekle."

"Prva naloga ki jo pred nas postavlja odraslost je v tem, da prevzamemo odgovornost za same sebe. Obstajajo tudi ljudje, ki tega niso pripravljeni storiti celo življenje. Obtožujejo starše. Starši so krivi, da iz njih ni nič nastalo. Živijo s stalnimi očitki staršem. Očitki jih varujejo pred tem, da bi lastno življenje vzeli v svoje roke. Niso se pripravljeni boriti. Bojijo se posledic boja, bolečih izkušenj ki jih pričakujejo.
Seveda obstajajo ljudje, ki so bili v otroštvu zelo ranjeni. Ni vedno enostavno oblikovati življenja kljub takim izkušnjam. Hildegarda iz Bingna pravi: "Umetnost, kako postajati človek, je v tem, da rane spreminjamo v bisere." Če se sprejmem s svojimi ranami, se lahko spremenijo. Takrat bom začutil, da sem tam kjer sem ranjen, tudi posebno dovzeten za druge. Druge lahko bolje razumem. V sebi razvijem sposobnosti, da lahko podobno ranjene ljudi spremljam in jih podpiram."

Strah spada k življenju. Soočiti se moramo z njim. Ko se mu zoperstavimo, lahko iz nas izvabi neverjetno moč.

"Vsak pozna strah. Spada k življenju. Toda vsak se ne more soočiti s svojimi strahovi. Strah ima dva obraza; zaupaj svojemu strahu lahko te reši ali ne zaupaj svojemu strahu, lahko te uniči. Tako je zapisano v starem besedilo. Vse je odvisno od tega ali pravilno razumeš svoj strah. Nekdo se zakoplje v delo, da mu ne bi bilo treba čutiti globoko zakoreninjenih strahov, drugi jih potlači ali jih poskuša obvladovati s pomočjo tablet. Najpomembnejša pot je; strahu ne smemo zatajiti ampak se soočiti z njim. To pa lahko uspe le, če na strah pogledamo z drugačnimi očmi. Namesto da bi nanj gledali kot na nekaj sovražnega ali celo bolestnega, kot na nekaj, kar moramo za vsako ceno bodisi skriti ali zatreti, naj bi strah videli kot prijatelja. Videti moramo ali nam želi kaj povedati, me opozoriti na nekaj, kar je zame pomembno."

"Kadar se mu zoperstavim, lahko izvabi iz mene moč. Strah pred neuspehom me sili, da se skrbno pripravim ali intenzivno učim. Strah pred boleznijo me pripravi do tega, da zavestno živim bolj zdravo. In strah pred smrtjo me vabi, da vsak trenutek živim intenzivno, namesto da bi ga živel površno. Kakor hitro gledam na strah kot na prijatelja, me lahko vodi k življenju in me pripelje v stik z močmi in možnostmi, ki so že položene vame."

MORDA VAS ZANIMA TUDI: "Zlahka se lahko prepustimo veri v našo lastno nemoč, ki je posledica strahopetne neodločnosti, zaradi katere raje izberemo lažjo pot prevare."

ODDAJE SOL IN LUČ V RADIJSKEM ARHIVU.