Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Zdravnika (foto: STA)
Zdravnika | (foto: STA)

Na leto bi potrebovali vsaj 90 novih družinskih zdravnikov

Pogovor o | 01.12.2022, 08:08 Petra Stopar

Pomanjkanje števila zdravnikov, še posebej družinskih, je na kritični ravni. Po oceni Evropske komisije bi morali v Sloveniji takoj zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije. Po besedah predsednika odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici in specialista družinske medicine dr. Roka Ravnikarja se sistem sesuva, ker v primarnem zdravstvenem varstvu v zadnjih 10 letih nismo uspeli pridobiti novih, mladih kadrov. Obenem stroka že leta opozarja na potrebo po izboljšanju delovnih pogojev, kar je na dolgi rok edina rešitev za izboljšanje razmer v družinski medicini.

Glavni problem prevelika obremenitev na posameznega delavca

»V Sloveniji bi potrebovali nekje od 80 do 100 novih specializantov družinske medicine letno, da bi, prvič, uspeli zapolniti vse odhode zaradi upokojitev in žal tudi predčasnih upokojitev zaradi bolezni, hkrati pa toliko povečevati kapacitete, da bi sledili potrebam prebivalstva. Pred 10 leti je bilo tudi rečeno, da bi prešli na neko mrežo, ki bi bila primerljiva z evropsko gostoto zdravnikov na prebivalstvo. Tega nismo uspeli narediti, v zadnjih 10 letih je praktično 600 mest za družinsko medicino ostalo nezapolnjenih. Ko enkrat toliko pade, morajo ostali delavci v zdravstvu prevzeti toliko večje breme nase. Nekaj časa to zdrži, ko pa vidiš, da to traja v nedogled in da rešitve ni, vsi po vrsti obupujejo. Ko en odide, ima naslednji, ki mogoče še ne bi odšel, toliko težje pogoje, da je potem prisiljen v nek ukrep, predvsem, da reši sebe. V Sloveniji je glavni problem na primarnem zdravstvu prevelika obremenitev na posameznega delavca. Seveda je problem, ker je vprašljiva organizacija, administracija, nimamo digitalizacije ... Morda imajo pacienti občutek, da se v zdravstvu nič ne dela, ampak tisti, ki pa delamo, pa vemo, da je ogromno našega časa potratenega za stvari, ki ne pripomorejo k zdravju prebivalstva. V tem sistemu je dejstvo, da so javni zdravstveni zavodi še nekoliko bolj omejeni v uspešnem managiranju in upravljanju s svojimi zaposlenimi. Zato smo trenutno priča odhodom iz javnih zdravstvenih zavodov, česar je bistveno manj pri koncesionarjih, ki so del javne zdravstvene mreže, saj koncesionarji vseeno niso omejeni z zakonodajo, kar se tiče plač. Imajo lahko veliko bolj fleksibilen pristop do svojih zaposlenih. In tako imajo preostali zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih trajen občutek nezmožnosti vplivanja na okoliščine svojega dela, na prilagoditev svojega delovnega mesta, na sodelavce, na delovni čas in konec koncev tudi na paciente. Ta obup, da se ne bo nič spremenilo, je glavni motor tega, da ljudje dvigujejo roke in odhajajo. Po drugi strani se s tem nezadovoljstvo veča tudi pri pacientih, ki niso deležni ustrezne oskrbe,« je v oddaji Pogovor o povedal dr. Rok Ravnikar.

Ta obup, da se ne bo nič spremenilo, je glavni motor tega, da ljudje dvigujejo roke in odhajajo. Po drugi strani se s tem nezadovoljstvo veča tudi pri pacientih, ki niso deležni ustrezne oskrbe.

Trenutna situacija izjemno kritična, a število specializantov se postopno povečuje

Predstojnica Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in nacionalna koordinatorica za specializacijo iz družinske medicine prof. dr. Marija Petek Šter se strinja, da so pogoji dela tisti, ki mlade odvračajo in da je trenutna situacija »izjemno kritična«. Delo v družinski medicini je po njenih besedah zahtevno, po drugi strani pa je bilo vrsto let tako v strokovni javnosti kot širši družbi premalo cenjeno.

O zanimanju diplomantov medicine, da postanejo specialisti družinske medicine, je povedala: »Najbolj kritično je bilo leto 2018, ko smo imeli zgolj 23 na novo odobrenih specializacij. Leta 2019 jih je bilo 29, leta 2020 49, leta 2021 47 in v letošnjem letu 48, s tem, da razpis, ki je bil v oktobru, še ni v celoti zaključen, tako da pričakujemo še kakšnega dodatnega specializanta. Te številke nekako kažejo, da iz najbolj kritičnega obdobja, ko je bilo zanimanje dejansko res katastrofalno nizko, prehajamo v neko obdobje, ko se zanimanje za specializacijo družinske medicine le malenkost povečuje. Seveda, mi bi si želeli, da je ta številka bistveno večja. Če bi želeli, da nekako nadomestimo upokojitve in dosežemo stabilno število zdravnikov družinske medicine, je številka, ki jo potrebujemo na letni ravni, vsaj 90. Take številke smo že dosegali v letih 2012, 2013 in 2014, v rekordnem letu 2013 smo imeli 132 odobrenih specializacij,« nato je sledil padec in zdaj se število postopno spet povečuje. Dr. Petek Šter zato na prihodnost in ukrepe gleda pozitivno. Meni, da tudi mladi prepoznavajo trud pristojnih za izboljšave: »Prizadevamo si, da izboljšamo pogoje dela, naredimo stroko zanimivo za mlade, da jim ponudimo perspektive, v katerih bodo videli svoje priložnosti tudi za prihodnje.«

Če bi želeli, da nekako nadomestimo upokojitve in dosežemo stabilno število zdravnikov družinske medicine, je številka, ki jo potrebujemo na letni ravni, vsaj 90.

Slabo plačan in utrujen zdravnik brez perspektive najbrž ne bo dobro delal

Kakšna rešitev so dodatki izbiro specializacije iz družinske medicine? Te omogoča Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki je bil sprejet letos poleti. »Če malo pogledamo na preteklo obdobje, ko so specializanti, ki so se odločili za družinsko medicino, prejeli 20-odstotni dodatek k plači in če pogledamo številke, ta dodatek ni bistveno vplival na odločitev za delo. Denar, ki je trenutno ponujen, je bistveno večji. Težko ocenjujem, kaj se bo dogodilo, številke v odprtem razpisu in na naslednjem razpisu bodo povedale svoje. Mladi vsekakor finance omenjajo kot dejavnik, ki je pomemben. Zavedati se je treba, da ko si mlad in si ustvarjaš življenje, denar potrebuješ. Gotovo je pa to nekaj, kar lahko na kratek rok rešuje situacijo, ni pa stvar, ki lahko na dolgi rok spremeni razmere. Vsi se zavedamo tega, da slabo plačan zdravnik, ki je utrujen, ki nima perspektive, najbrž ne bo dobro delal, tako da ustrezno nagrajevanje je gotovo korak, ki pomaga k temu, da bo verjetno interes večji. Ni pa denar vse,« priznava dr. Petek Šter.

Pogovor o
Mladinci skakalci (photo: SloSki Nordic team) Mladinci skakalci (photo: SloSki Nordic team)

Te športne novice se veseli naš sodelavec Jože

Z mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih športih v Whistlerju v Kanadi spet prihajajo lepe novice. Te so posebej razveselile tudi našega sodelaveca Jožeta Bartolja. Slovenski skakalci, med ...