Pri zdravniku | (foto: Pixabay)
Kdaj se bodo poslovile zloglasne rjave, zlepljene in scufane mape?
Slovenija Helena Križnik
Digitalizacija hitro vstopa tudi v zdravstvo in obenem spreminja način delovanja ustanov, ki sestavljajo ta pomemben sistem. Čeprav sabo prinaša nekatere resne izzive, napredka ni mogoče zanikati. A zanimivo je dejstvo, da vsi statusi bolnika ostajajo zabeleženi v obliki papirnatega kartona. Kaj bi bilo drugače, če bi bil elektronski?
Osebni zdravniki podatke o bolniku večinoma še naprej zapisujejo ročno. »Tudi če jih vpisujemo v računalniški sistem, velja praksa, da to natisnemo in vložimo v zloglasne rjave, zlepljene in scufane mape,« je na nedavnem spletnem posvetu Kluba Slovenske tiskovne agencije pojasnil direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj.
Nekateri imajo tudi po tri polne kartone dokumentov
Bolnikovi podatki v obliki papirnatega kartona so po njegovih besedah težje dostopni. Iskanje starih izvidov, diagnoz, s katerimi bi lahko osebni zdravnik ugotovil, ali se je neka bolnikova zdravstvena težava pojavila na novo ali že pred leti, pomeni listanje po dokumentih, nekateri posamezniki jih nimajo malo. »So ljudje, ki imajo tudi že po tri polne kartone, iskanje po njih je zelo zamudno. Mislim, da je to težje kot iskanje po telefonskem imeniku, kjer so podatki vsaj po abecedi, tu pa so razporejeni datumsko. Treba je obrniti res konkretno količino papirja za točno določen podatek.«
Svojevrstno breme predstavlja že iskanje samega fizičnega kartona. »Zdravstveno osebje ali vsaj zdravstvena administracija ima ogromno dela, da te kartone za vsako obravnavo, tudi za vsak posvet, tako prek telefona kot prek elektronske pošte, poišče. Vanje je treba vpisati dogovorjeno oziroma priložiti izvide zdravljenja in jih nato znova vložiti v neko centralno skladišče. Vse to je zelo zamudno,« je opozoril Rebolj.
Elektronski kartoni ne bodo skrajšali čakalnih vrst, a obravnava bolnika bo kakovostnejša
Če bi bili takšni in drugačni statusi bolnika zabeleženi v elektronski obliki, bi to pomenilo njegovo kakovostnejšo obravnavo, je dodal. Bila bi tudi varnejša, je v pogovoru za naš radio poudaril predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič, a obenem spomnil: »Imamo velik problem s tistimi, ki najbolj potrebujejo zdravstvene storitve, to so starostniki. Vsa njihova dostikrat obsežna zgodovina zdravljenj je v papirnati obliki in ni kadra, ki bi to spravljal v digitalno obliko.«
Čeprav bo v prihodnje uvedba elektronskega kartona nujna, je po Muževičevih besedah o učinkih še težko govoriti, a jasno je, da samo ta ukrep ne bo prinesel razbremenitve osebnih zdravnikov v tolikšni meri, da bi bilo več zanimanja za sam poklic. Prihranek časa ne bo velik, je ugotavljal tudi Rebolj. »Ultrazvok potrebuje svoj čas, gastroskopija potrebuje svoj čas, prav tako katetrtske preiskave, operacije in tako naprej. Tako ne morem samozavestno trditi, da se bodo zaradi same digitalizacije zdravstvenih podatkov dramatično skrajšale čakalne vrste, ker se to ne bo zgodilo.« Rebolj se sicer zaveda, da bi to vseeno ogromno pomenilo bolniku, ki bi ga lahko na ta račun dodatno pregledal.
